- Член од
- 17 март 2005
- Мислења
- 11.493
- Поени од реакции
- 1.592
Za veme na podgotovkite za Razloveckoto vostanie, a posebno po Maleshevskiot bunt od 1867 g., narasnale represaliite i terorot vrz Makedoncite vo Maleshevijata i poshiroko od strana na grckite vladici. Dimitar Berovski, medju drugite makedonsli prvenci, koj bil zatvoran, izmachuvan i i paricno kaznuvan, nasol zasolniste vo Carigrad.
Vo toa vreme na otvoren teror se rasprsnal sluhot medju Egzarhijata i Patrijarsijata za smetka na makedonskite eparhii. Togas vekje bil rakopolozen za Egzarhiski vladika Nil Smolenski. No, Dimitar Berovski go zema od Egzarhijata Nil Smolenski i go ostava vo Kukush, dodeka Berovski zastanuva na chelo na makedonskiot Solunski Taen Komitet.
Komitetot vo dekemvri 1873 godina od imeto na 6-te makedonski opstini (Solun ,Dojran, Voden, Kukush, Strumica i Maleshevo) telegrafski ja zaprasala Egzarhijata "dali taa e soglasna za spogodba so Patrijarsijata", a taa pobarala Nil da se vrati vo Carigrad (Kiril Patrijarh B'lgarski,"Egzarh Antim" (1816-1888) , Sofija, 1956, str. 539).
Spored pismoto od vodenskata opshtina od 1. mart 1874 godina, od Carigrad bil ispraten eden znacaen povik do makedonskite opstini i do narodot vo koj se naveduvalo:
"Dedo Nil pristigna vo C/grad i sleze pravo kaj g-din Rafailovata kukja, kojsto se ocekuva ovaa nedela da gi napravime uslovite. Egzarhijata e vo golema pritesnetost; taa ispratila poucni pisma vo sekoja opstina vo Makedonija; dobro ste storile sto ste gi zaprele. Ve molime brakja, sega e vreme da rabotite denonokjno, nie sakame da go otvorime, kako i Vie sto znaete, Makedonskoto prasanje sto odvaj po 20 godini mozevme da go dobieme, sega ete go reseno. Zatoa, ne stojte! Propovedajte nasekade, odete vo Voden, Kukus, Gumendze, itn. A na podalecnite pisuvajte im cesto, ta nasrcuvajte gi, neka postojanstvuvaat. Vesnici ne pustajte nikade dodeka da ja zavrsime nasata misija."
(Prof. Iv. Snegarov, "Solun v b'lgarskata duhovna kultura", Istoriceski ocerk i dokumenti, Sofija, 1937 g., str. 139.)
Togas, clenovite na Komitetot, so znaenje i odobruvanje na Nil, posle i pobarale kaj angliskiot konzul vo Solun, Sir Blunt, objasnuvajkji deka sakaat da preminat so nivniot episkop vo Anglikanskata Crkva, dokolku im veti zashtita nim i na episkopot Nil. No pod vlijanie na ruskiot konzul, Jakubovski, slidniot den Blunt go odbil svoeto posrednistvo.
Togas Komitetot se obrnal kon misionerite na lazaristickata kongregacija vo Solun, za preminuvanje na ovie eparhii kon katolickata vera. I samiot episkop Nil dal objasnenie deka "toj zaedno so mnozina svoi prvrzanici bil gotov da premine kon katolickata vera." Misionerite se zastapile i kaj novonaznaceniot valija Midhat pasha da gi poddrzi, uste povekje sto toj se poznaval so Nila uste od sluzbuvanjeto vo Ruse.
Avstriskiot solunski konzul Fon Kapinich pritoa ocenuva deka vsusnost "ne se raboti za nikakvo specificno katolicko dvizenje, tuku povekje za osloboduvanje od Grckata patrijarsija...[i deka Nil] ja igra ne tolku ulogat ana vodac, a povekje na voden" (Kiril Patrihajh Bugarski, "Prinos kon bugarskoto crkovno prasanje", Dokumenti od avstriskiot konzulat vo Solun, Sofija 1961 godina, str. 92).
Vo toa vreme na otvoren teror se rasprsnal sluhot medju Egzarhijata i Patrijarsijata za smetka na makedonskite eparhii. Togas vekje bil rakopolozen za Egzarhiski vladika Nil Smolenski. No, Dimitar Berovski go zema od Egzarhijata Nil Smolenski i go ostava vo Kukush, dodeka Berovski zastanuva na chelo na makedonskiot Solunski Taen Komitet.
Komitetot vo dekemvri 1873 godina od imeto na 6-te makedonski opstini (Solun ,Dojran, Voden, Kukush, Strumica i Maleshevo) telegrafski ja zaprasala Egzarhijata "dali taa e soglasna za spogodba so Patrijarsijata", a taa pobarala Nil da se vrati vo Carigrad (Kiril Patrijarh B'lgarski,"Egzarh Antim" (1816-1888) , Sofija, 1956, str. 539).
Spored pismoto od vodenskata opshtina od 1. mart 1874 godina, od Carigrad bil ispraten eden znacaen povik do makedonskite opstini i do narodot vo koj se naveduvalo:
"Dedo Nil pristigna vo C/grad i sleze pravo kaj g-din Rafailovata kukja, kojsto se ocekuva ovaa nedela da gi napravime uslovite. Egzarhijata e vo golema pritesnetost; taa ispratila poucni pisma vo sekoja opstina vo Makedonija; dobro ste storile sto ste gi zaprele. Ve molime brakja, sega e vreme da rabotite denonokjno, nie sakame da go otvorime, kako i Vie sto znaete, Makedonskoto prasanje sto odvaj po 20 godini mozevme da go dobieme, sega ete go reseno. Zatoa, ne stojte! Propovedajte nasekade, odete vo Voden, Kukus, Gumendze, itn. A na podalecnite pisuvajte im cesto, ta nasrcuvajte gi, neka postojanstvuvaat. Vesnici ne pustajte nikade dodeka da ja zavrsime nasata misija."
(Prof. Iv. Snegarov, "Solun v b'lgarskata duhovna kultura", Istoriceski ocerk i dokumenti, Sofija, 1937 g., str. 139.)
Togas, clenovite na Komitetot, so znaenje i odobruvanje na Nil, posle i pobarale kaj angliskiot konzul vo Solun, Sir Blunt, objasnuvajkji deka sakaat da preminat so nivniot episkop vo Anglikanskata Crkva, dokolku im veti zashtita nim i na episkopot Nil. No pod vlijanie na ruskiot konzul, Jakubovski, slidniot den Blunt go odbil svoeto posrednistvo.
Togas Komitetot se obrnal kon misionerite na lazaristickata kongregacija vo Solun, za preminuvanje na ovie eparhii kon katolickata vera. I samiot episkop Nil dal objasnenie deka "toj zaedno so mnozina svoi prvrzanici bil gotov da premine kon katolickata vera." Misionerite se zastapile i kaj novonaznaceniot valija Midhat pasha da gi poddrzi, uste povekje sto toj se poznaval so Nila uste od sluzbuvanjeto vo Ruse.
Avstriskiot solunski konzul Fon Kapinich pritoa ocenuva deka vsusnost "ne se raboti za nikakvo specificno katolicko dvizenje, tuku povekje za osloboduvanje od Grckata patrijarsija...[i deka Nil] ja igra ne tolku ulogat ana vodac, a povekje na voden" (Kiril Patrihajh Bugarski, "Prinos kon bugarskoto crkovno prasanje", Dokumenti od avstriskiot konzulat vo Solun, Sofija 1961 godina, str. 92).
imitrija Makedonski-taka mu e prezimeto!Znaes li nesto za Mitroploti TEODOSIJ GOLOGANOV?
