Interesna dlaboka analiza od vrven ekspert Alexander Baunov (Carnegie Moscow Center)
google translate:
Rusija može da ima pričini da i pomogne na svojot sojuznik Ermenija, no voopšto nema pričina da go kazni Azerbejdžan, koj beše primer za moderno odnesuvanje meǵu poranešnite sovetski državi, što se odnesuva do Rusija.
Mnogu nabuduvači izrazija iznenaduvanje što vo novata vojna što započna meǵu Ermenija i Azerbejdžan vo Nagorno Karabah, Rusija ne brza da i pomogne na svojot oficijalen sojuznik na Organizacijata na dogovorot za kolektivna bezbednost, Ermenija. Prašanjeto ne e jasno samo deka borbite ne se vodat vnatre vo samata Ermenija, tuku na kopno što e kontrolirano od nea, dodeka oficijalno ne e priznato deka i pripaǵa na nea. Rusija ne naplaḱa da mu pomogne na svojot sojuznik bidejḱi ne e važno samo koj e napadnat, tuku od kogo se napaǵani.
Za razlika od drugite poranešni sovetski republiki so zamrznati konflikti (Gruzija, Ukraina i Moldavija), Azerbejdžan ne bila neprijatelska država za Rusija. Nikogaš nemala vlada što ja pretvorila antiruskata retorika vo klučna nadvorešno-politička stoka ili ja proglasila za glavna cel emancipacijata od Rusija.
Azerbejdžan se oslobodi od statuite na Lenin i uličnite iminja koi im oddadoa čest na sovetskite lideri odamna, no toj ne go pretvori toj proces vo spektakl nasočen kon navreda na Moskva. Ušte od raspadot na Sovetskiot Sojuz, Azerbejdžan razvi poveḱenasočna nadvorešna politika izgradena okolu principot deka nejzinite vrski so Moskva nema da isčeznat, tuku ḱe stanat poslabi i deka treba da se približuva kon Zapadot, osobeno zatoa što Baku sekogaš se somnevaše vo vladata na Elcin zasolnuvanje na pro-ermenski simpatii. Voobičaena lokalna interpretacija na prvata vojna vo Karabah e deka Azerbejdžan izgubi ne za Ermencite, tuku za Rusija.
Za ruskiot pretsedatel Vladimir Putin, koj e mnogu fokusiran na ulogata na Rusija vo Vtorata svetska vojna, važno e oficijalnoto gledište na Azerbejdžan za vojnata najmnogu da se sovpaǵa so Rusija i da se pofalat voenite heroi, a Denot na pobedata da se slavi na 9 maj. Azerbejdžanskiot nacionalen narativ, Rusija ne e obvineta za site problemi od minatoto i segašnosta, a 200 godini soživot so Rusija vo edna država e opišano deka ima i svoi pozitivni aspekti.
Azerbejdžan sorabotuvaše so NATO i obezbeduvaše simbolični kontingenti na svoite trupi vo operaciite na NATO, no toj nikogaš ne izrazi oficijalna ambicija za vlez vo alijansata. Meǵu poranešnite sovetski državi, Azerbejdžan otsekogaš bil primer za toa kako se sledi nadvorešna politika koja e celosno nezavisna od Rusija, pritoa održuvajḱi dobri odnosi so Moskva i Putin. Ovoj primer e važen i za samata Rusija, bidejḱi pokažuva deka dobrite odnosi so Moskva ne mora da doaǵaat po cena na podnesuvanje ili zapišuvanje za integrativni proekti predvodeni od Rusija, a nezavisnosta od Moskva ne mora da povlekuva Rusija ili demonstrativno približuvanje kon nejzinite neprijateli.
Znači, Rusija može da ima pričini da i pomogne na Ermenija, no taa voopšto nema pričina da go kazni Azerbejdžan. Nitu ruskata vlada, nitu javnosta nemaat pričina za blago rasporeduvanje na voenata sila na zemjata protiv Azerbejdžan.
Isto taka, važno e koj e napadnat, se razbira. Ermenija e važen ruski sojuznik. No, Kremlin e zagrižen za segašnata ermenska vlada ušte od nejzinoto doaǵanje na vlast, bidejḱi toa e rezultat na promena na režimot predizvikana od ulični protesti: oboena revolucija, koja Kremlin ja smeta za smrtonosen grev.
Bidejḱi se pozicionira kako demokratska, vladata na ermenskiot premier Nikol Pašinjan ne voveduva nikakvi ograničuvanja na slobodata na mediumite, što dovede do mnogu kritički publikacii za Rusija, kako i mnogumina koi go falat Zapadot. Ovie se izvestuvaat za ruskoto rakovodstvo, koe, vo soglasnost so tradiciite na ruskata diplomatija, se koristi za prebaruvanje vo mediumite za znaci na promena na oficijalnata pozicija.
Ušte pološo, Pašinjan ja pozdravuva aktivnosta na zapadnite nevladini organizacii, vklučuvajḱi gi i onie finansirani od amerikanskiot filantrop Georgeordž Soros, koj e uapsen od ultrakonzervativcite za finansiranje na revolucii vo boja. Što se odnesuva do Kremlin, dozvoluvanjeto na ovie nevladini organizacii da rabotat slobodno ne e ništo pomalku od narušuvanje na bezbednosta. Vtor smrtonosen grev na segašnata ermenska vlada vo očite na Kremlin e gonenjeto na poranešniot pretsedatel Robert Kočarijan.
Vozdržanosta na Rusija vo odnos na Ermenija e povrzana i so faktot deka, bez ogled na ulogata na Putin, ruskite diplomati - i vo 90-tite i sega - smetaat deka Erevan izgubil vreme koga možel mirno da go reši svojot teritorijalen spor. Moskva razbira deka voenata pobeda na Ermenija, mala i siromašna zemja, nad pobogatiot i ponaselen Azerbejdžan beše slučajno kako i što bilo drugo.
Rusija razgovaraše za možno rešenie so Ermenija što bi rezultiralo vo dobivanje na pravno priznavanje na Ermenija od pogolemiot del od Karabah vo zamena za otkažuvanje od nekoi teritorii što gi osvoi za vreme na vojnata. No, demokratskata priroda na ermenskata vlada ja spreči da napravi kompromis. Sekoja otstapka po prašanjeto na Karabah se zakanuva da go sruši ermenskoto rakovodstvo.
Znači, Ermenija može da bide sojuznik na Rusija, no Azerbejdžan ne e nejzin neprijatel, nitu Turcija, koja go poddržuva Azerbejdžan. Ako napaǵačot beše Georgiaordžija, na primer, koja e poddržana od SAD, rabotite ḱe bea mnogu poednostavni. Isto taka, bi bilo poednostavno dokolku Ukraina ili Moldavija se obidat da go vratat svojot teritorijalen integritet na takov način.
Partnerstvoto na Rusija so Turcija, i pokraj nejzinite tenzii i periodični sudiri, Russia dozvoluva na Turcija da ostane vo Sirija i da raboti vo Libija bez da pretrpi golemi zagubi. No, što e najvažno, toa pomaga da se sozdade situacija vo koja regionalnite konflikti ḱe možat da se rešat bez učestvo na SAD - nešto što Rusija go ceni visoko. Stisnuvanjeto na Soedinetite državi od regionalnite konflikti e považno za Rusija otkolku da se zaprat drugite regionalni sili da dobijat pogolema uloga vo niv.
Slobodnoto dejstvuvanje bez mešanje na Zapadot e isto taka važno za Turcija, i poradi ovaa pričina, toa e pomireno so prisustvoto na Rusija vo konfliktite što Ankara gi smeta za važni. Putin i negoviot turski kolega Redžep Taip Erdogan se obedineti od nivniot zaednički otpor kon Zapadot i nivnata zaednička ambicija za pogolema uloga vo globalnite raboti. Ovaa antizapadna platforma e považna od zaedničkata hristijanska platforma na koja Ermenija gi nadeva svoite nadeži.