Jas ne sum rekol deka zhivotot na Makedonsite bil mnogu polosh od na Turcite vo Makedonija za sve. Ama za mnogu raboti -- danoci i sudija -- hristijanite imale poteshko zhivote. Isto taka, Muslimanite mozhel da ja zema Makedonski zheni koga sakale bez posledici. Plus toa, vo ovaa kniga ne sum sporeduvanje na razlikite na Makedoncite, Turcite i Anglicharite. Samo kazhvam eden del na istorijata na makedonskiot narod.
A ako sakash da zboruvash za kogo beshe poteshko, veruvam deka zapadnite avtori od toa vreme ne lazhele za kako poteshko beshe za Makedoncite. Sve sum staval vo knigata, ama evo od nekoja dve avtori za ova tema (izvini shto e na angliski):
Od George Abbot vo 1903: "On the whole, the Macedonian is perhaps the most heavily taxed of any peasant in the world…In short, he pays a tax on everything he buys, on everything he sells, on everything he imports, on everything he exports, on everything he carries, on everything he weighs, on everything he possesses, and on many things which he does not possess."
Abbot kazhi kako Makedoncite trebale da plakale danoci za sve stho imale i za stvari shto nemale. Ne beshe vaka vo anglija vo ovaj vreme.
Od William Curtis vo 1903: "If a Turk finds a Christian woman who pleases his fancy it is only necessary for him to have her summoned before the nearest magistrate and asked if she desires to become his wife. If she consents the marriage ceremony is performed at once. If she refuses persecution begins – not only herself, but her father, mother, brothers and sisters are arrested for fictitious offenses and thrown into prison. They may be accused of treason and shot; they may be fined the entire value of their property, and made to suffer other penalties which the Turks show great ingenuity in devising. Some women yield to save their families, and are self-condemned to spend their live in the perpetual slavery of the harem."
Curtis zboruva za kako Turcite mozhe da ja zemi koj bila zhena bez da ide u zatvor ili neshto taka. Vo ovaj vreme vo Anglija, ne beshe vakva.
Ima stotini avtori i sevdoci od zapadna evropa i amerika shto veruva deka zhivotot na Makedonecot vo ovaj vreme beshe mnogu, mnogu teshko i po-teshko od mnogu evropejci. Ovoj vreminsko period beshe mnogu losh za Makedoncite i ne trebame da mislime deka ako beshe teshko sekade za rayata i siromacite vo svetot deka ne vazhi shto napade na makedonskiot narod. Ne e laga da kazham deka beshe teshko za makedoncite, i ne e laga da recham deka beshe poteshko za Makedoncite od na druge narode vo Evropa. Toa ne znachi deka lesno beshe za drugi, ama samo deka vo ovaj period inako beshe za makedoncite. Imale mnogu narode vo Rusija, Afrika, Asia, i vo celiot svet shto imale teshko zhivote -- po teshko zhivot od Makedoncite. Ama mojta kniga i ova tema ne e za da kazham "vo Anglija beshe vaka ama vo Makedonija beshe taka." Ne. Samo kazham istorijata za teshki vreminja na Makedonskiot narod od 1878 do 1912.
Ne sakam da se argumentiram so tebe kade shto ne postoi argument ili kade nema vrska so ovaja tema. Ako pishuvam kniga za kako beshe teshko za ermencite, ne treba da rechis "a pa i beshe teshko za indijanicte, rusite, in anglicharite." Se ne treba da bide sporedba. Nekoji raboti se samostojni i ima i drugi vreminja da se sporedat i da se raspravaat za drugi analizi.