Ce moram uste eden ferman da napisam. Komu se cita neka cita, komu ne i ne mora....
Prvo:
Okolu stedlivosta na inverter klimite vo odnos na on-off klimite. Interesno e i padja vo oci sto za nekolku isti modeli na klimi od nekoi proizvoditeli (renomirani ne no name ), pred 3-4 godini na prospektite tvrdea deka nivnite invertori stedat 20% vo odnos na on-off klimite. Sega za potpolno istite modeli se "ohrabrile" pa ustedata odi duri i do 40 %, sto e edno ogromno preteruvanje. Znaci nisto ne e smeneto se e potpolno isto (se raboti za istite proizvodi), samo tie vo medjuvreme stanale postedlivi, sami zaklucete kolku e toa vistina .
Bi bilo ubavo nekoj institut da saka da napravi naporeden test na klasicna on- off klima (normalno nekoj postar model od nekoj renomiran proizvoditel) i inverter klima pri nadvoresna T od +7 C ( i inace na nea i zakonski site gi pravat za max. COP ) i vnatresna T=20 C. Mislam nitu pod razno nema da se dobie usteda od 40 %, cak naprotiv moze da se sluci i obratnoto, on-off da bide mozebi i postedliva,. Pri toa da ne zabraeme deka obicnite klimi se pravat mnogu godini nanazad, nivnite kompresori (iako se poteski i do 10 kg za 12-ki klimi) se tocno koncipirani za fiksniot broj na vrtezi od okolu 3500 vr/min na koj rabotat i imaat max. COP pri tie vrtezi. Ponataka nemaat invertor koj sigurno "trosi" najmalku 5 % od energijata pri pretvaranje od naizmenicna vo istosmerna struja, nivnata fiksna kapilara e so godini iskustveno dimenzionirana i dava sigurno najdobri rezultati za podracjeto na rabota vo koi rabotaat ovie klimi.
Licno sum ubeden deka vo poedini situacii fiksnite klimi se i postedlivi vo odnos na invertorot, no koga se gleda celoto podracje na rabota od -15 ili -20 C do +43 C, veruvam dekase postedlivi vo odnos na fiks klimite, no ne povece od 10 do 15 %. Prikazna za mali deca e deka koga se uklucuval kompresorot kaj on-off klimite povlekuval mnogu struja ja opteretuval mrezata i neznam uste sto. Kolku povlekuva i za kolku vreme traenje. Povlekuva 50-60 % PLUS od nazivnata snaga vo vreme traenje od 5-6 sek. Presmetajte kolku e toa vo pari pa i sto pati dnevno da se sluci: 100x6 sek= 10 min x30 dena = 300 min : 60 = 5 casa x 1 kw = 5 kw/h x 6.66 den/ kw/h = 40 den /mes. Ete toa e ustedata. Ova glavniot argument na stedlivosta na invertorite pokraj onaa deka koga ce se postigne baranata temperatura kompresorot se vrti so mali vrtezi i trosi samo 250-500w. Ova e uste posmesno, bidejci zakonite na termodinamikata velat deka sekoja prostorija pri dadeni vnatresni i nadvoresni uslovi ( temperaturi, izolacii, kvadraturi, volumeni,specificni toplinski gubitoci) SEKOGAS IMA ISTI TOPLOTNI ZAGUBI koj mora uredot za greenje da gi nadopolni, dali toa e ce bide grealka ili on- off klima ili invertor ili centralno toplovodno greenje e SOSEMA ISTO.
Vtoro:
Sto e toa sto sepak gi pravi invertorite postedlivi vo odnos na on-off klimite?
Vo masinstvoto ili vo bilo koj domen na industrijata nikoj nema carobno stapce i da moze da pravi tolku drasticni skokovi vo kvalitet i stedlivost na prizvodite pa preku noc da se pojavi na pazarot so ured koj stedi na primer benzin za 40% procenti vo odnos na konkurencijata..... Toa odi poleka cekor po cekor, periodite se mnogu pokratki sega no pred 50 godini, no sepak treba godini godini za takvo nesto.
Samo po sebe se nametnuva paralela pomedju klimite i avtomobilite. Karburatorsko napojuvanje so gorivo i kontrolirano ubrizguvanje. Karburatorot e epten sovrsen analogen element vo motorite, so godini razvivan gi zadovoluvase skoro site situacii (laden start, preoden rezim, polno opteretuvanje, naglo ubrzuvanjeitn, odlicno rasprsuvanje na benzinot) osven edna edinstvenata: konstanta stihiometriska smesa na vozduh i benzin (idealniot e 20:1, vozduh:benzin). Sto se sluci, nekoj se setil deka se toa moze da bide poinaku, so kompjuterski upravivana dizna (prvin edna potoa multi point za sekoj cilinder po edna). Znaci so povece (NTC/PTC otpornici) davaci za pritisoci (na gorivoto, atmosfrskiot pritisok) i temperaturi (na motorot, sredstvoto za ladenje), davac za gorna mrtva tocka na klipot i sostojbata na izduvnite gasovi tkn LAMDA sonda ( nesto mnogu interesno, inducira pogolem napon pri povece kislorod vo izd. gasovi i so toa ja odrzuva stihiometriska smesata), kako i polozbata na gasot (eden obicen otpornik reostat koj nie go gazime so noga za ubrzuvanje), se doslo do eden prekrasen i ekonomicen sistem so povratni vrski.
Sto mislite sega deka ovoj sistem so site ovie podatoci i idealna smesa vo sekoj moment, so site mozni mapi na opteretuvanje vo procesorskata edinica STEDI 40% benzin vo odnos na eden sistem so dobro nasteluvan karburator? I sami znaete deka toa ne e vistina, mozebi 20% DA AMA POVECE SIGURNO NE.
Ako se prefrlime na klimite i ovde ja imame skoro istata paralela i analogija. Karburator e kapilarna cevka, diznata so procesor i site davaci ( interesno i ovde za pritisoci i temperaturi) e EKSPANZIONEN VENTIL koj moze da bide termostatski ( ne dovolno dobar obezbeduva otprilika tri sitacii so niska , sredna i visoka snaga) i elektronski.
Ovoj vtoriov e onoj idealniot bidejci gi obezbeduva site mozni protoci na freon pri site mozni kombinacii na pritisoci i temperaturi sekogas stremejci se kon idealnata kriva vo karnotoviot levokruzen kruzen proces. Vsusnost so stavanje na ovie ekspanzioni ventili i gasot R410a pocnuva i erata na stedlivi klimi i klimi sto mozat da rabotaat vo tolkav temperaturen dijapazon 0d -20 do +43 C. Tuka invertorot e samo ured koj obezbeduva onolku pritisok kolku sto bara expanzioniot ventil vo dadeniot moment.
On-off klimite imaat po dve kapilari (cevki so dijametar od priblizno 3mm i dolzina od 0.8 m so dizna od 0.8 mm na edniot kraj) koj sekoj proizvoditel sam si gi razvival so tekot na vremeto (dolzinite i precnicite) za sto pouspesno popolnuvanje na izmenuvacite so freon (ako e mala diznata nema da se napolni izmenuvacot, ako e pregolema ce se prepolni pa tecnata faza ce dopre do kompresorot). Znaci so kombinacii na dolzini i precnici na cevkata se pravi nekoja sredna vrednost za dobro rabotenje (isto kako da imate avtomobil samo so edna brzina i za leto i za zima). Term. eks. ventil e kako kola so tri brzini, dodeka elektronskiot eks. ventil e kako kola so avtomatski kontinuiran menuvac so beskonecno mnogu brzini. Plus se BI-FLOW t.e. rabotat vo dvata pravca pa dostatocen e samo eden ventil i za greenje i za ladenje.
Da se potsetime deka kaj on-off klimite trebaat dve kapilari i dva nepovratni ventila (tie se vo kapilarite smesteni) bidejci pri promena na procesot od greenje vo ladenje freonot go menuva smerot na dvizenje so cetirikrakiot ventil, taka da kapilarata sto rasprsuvala sega treba da propusta ( nepovratniot ventil vo nea ja pravi propusna) a drugata sto propustala treba da rasprsuva freon.
Ova e elegantno reseno so ovie ekspanzioni ventili pogotovo elektronski upravuvanite so eden elektromagnet koj dobiva komanda od procesorot koga i kolku vreme da otvori i pusti freon vo isparuvacite. Isto procesorot mnogu tocno gi odreduva podladuvanjeto i pregrevanjeto na smesata.....
Bi zaklucil i deka pri sevo ova ustedata na energija nemoze da bide tolku drasticna, tuku poskromna kako sto kazav pogore....
Se umoriv........[DOUBLEPOST=1413982563][/DOUBLEPOST]Ova se ekspanzionite ventili ako nekogo go interesira:
јбга, изгледа само јас имам искуство 
Задоволен ептен.
