- Член од
- 17 март 2005
- Мислења
- 11.493
- Поени од реакции
- 1.584
Knigata “Nepripitomeniot Balkan” (The Untamed Balkans) e od avtorot Frederik V.L. Kovaks (Frederic W.L. Kovacs), koe ime e psevdonim koristen od Franc Karl Viskopf (Franz Carl Weiskopf), roden april 3-ti 1900 godina vo Praga a po~inal septemvri 14-ti 1955 vo Berlin.
Knigata e prvo ispe~atena 1941 godina od Modern eix buks (Modern Age Books) vo Wujork i istata mo`e da se najde na Internet na slednata strana:
http://www.archive.org/details/untamedbalkans009125mbp.
https://archive.org/stream/untamedbalkans009125mbp#page/n5/mode/2up
Slednata 1942 godina knigata go do`ivuva svoeto vtoro izdanie od Robert Heil (Robert Hale Limited) vo London. Knigata e napi{ana na vrvot od nacisti~kata okupacija na Evropa i po~etokot na borbata za sloboda. Zatoa i samata kniga e posvetena “na vojnicite od veli~estvenata vojska od dr`avite okupirani od nacistite – vklu~itelno i Grmanija – na utre{nite pobednici.”
Knigata ima 248 stranici i e podelena na tri dela. Prviot del nasloven “Propasta”, vo dve poglavja ja objasnuva brzata nacisti~ka strategija na osvojuvawe i odgovorot na balkanskite vlasti i nivnite narodi na germanskata okupacija.
Vtoriot del nasloven “Balkanskiot na~in” e podelen vo sedum poglavja. Tretoto poglavje vo knigata (ili prvo vo ovoj del) dava istoriski pregled na Balkanskiot poluostrov, dodeka drugite posleduvatelni poglavja gi pokrivaat balkanskite dr`avi pod slednite naslovi - Albanija: Sinovite na orelot; Makedonija: Nesre}nazemja; Elas: Dom na ubavina i siroma{tija; Bugarija: Crno more, Sino more i Crvena reka; Romanija: Bojari i potkupuvawe; i Edinstvo ili smrt: Prikaznata za Jugoslavija.
Od posebno zna~ewe e toa {to site poglavja vo ovoj del pretstavuvaat postoe~ka dr`ava od toa vreme, 1941 godina, no avtorot sepak dava posebno poglavje za Makedonija, iako znaeme deka Makedonija postana posebna dr`ava vo 1944 godina so osnovaweto na Narodna republika Makedonija kako del od jugoslovenskata sojuzna dr`ava.
Poglavjeto koe ja opfa}a Makedonija zapo~nuva so posebno ozna~ena karta na etni~ka Makedonija, vo ~ii ramki se odbele`ani i postojnite granici pome|u Albanija, Jugoslavija, Bugarija i Grcija. Istata etni~ka Makedonija e odbele`ana i vo pogolemata sklopena karta na Jugo-isto~na Evropa i Mediteranot so poseben osvrt na Balkanot, koja se nao|a na po~etokot od knigata.
Poglavjeto za Makedonija gi opfa}a stranicite 54-66 i dava pregled na ponovata makedonska istorija preku podnaslovi “Bugarsko-srpski kavgi”, “VMRO”, “Ilinden” i “Reakcija i kavgaxistvo”.
Interesno e da se prenese {to avtorot veli za Makedoncite i makedonskiot jazik:
“Naselenieto e me{avina na narodi, so mnozinstvoto Sloveni. Makedonskite nare~ja (idiomi) ne pripa|aat nitu kon srpskiot, nitu kon bugarskiot jazik. Tie sostavuvaat nekoja vrsta na vrska pome|u ovie dve granki na ju`no-slavjanskoto semejstvo na jazici. Srbite, me|utoa, go narekuvaat makedonskiot jazik “ju`no srpski”; Grcite tvrdat deka Makedoncite se samo “slavo-govorni”, t.e. Grci koi zboruvaatslavjanski jazik; i Bugarite tvrdat deka Makedoncite se ~isti Bugari. Makedoncite samite ne se pra{ani za nivnoto mislewe. I vo osnova ova e prikaznata za Makedonija: zemja i narod postojano pod vlast na drugi narodi i dr`avi, koska na razdor me|u soperni~kite sosedi, borbeno pole za tu|i vojni, ~esto izla`an buntovnik ~ija borba za sloboda i nezavisnost postojano bila zloupotrebena za potrebite na drugi.” (str. 56)
Avtorot pravi dlabok osvrt na etapite na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija (VMRO), od osnovaweto na organizacijata, preku Ilindenskoto vostanie i Balkanskite vojni, kako i kone~nata etapa koga “dvi`eweto VMRO ve}e potpadna pod vlijanie i plateni{tvo na bugarskite nacionalisti~ki krugovi, (koga) pogolemiotdel od rakovodstvoto ne se bore{e za slobodna Makedonija tuku za bugarska Makedonija.”
Eve {to avtorot pi{uva za osnovaweto na VMRO:
“Vo esenta 1893 godina, student i u~itel osnovaa vo Resen, malo grat~e vo zapadna Makedonija, tajna dru`ina spored Karbonaris vo Italija. Tie ja narekoa ‘Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija’ i celta & be{e da se bori za osloboduvawe i celosna nezavisnost na Makedonija. Simbolot & be{e crno zname, koe ozna~uva ropstvo pod Turcite, i popreku navezan natpis vo belo, ‘Sloboda ili Smrt’. ^lenovite treba{e da se zakolnat na Biblija, kama i pi{tol, so slednite zborovi: ‘Se kolnam vo svojata vera, svest i ~est deka jas }e se boram za slobodata na Makedonija i Vilajetot Andrijanopol so seta moja sila i mo`nosti, i deka nikoga{ nema da gi predadam tajnite na revolucionernata borba na VMRO. Ako storam takvo
ne{to, da bidam ubien od ova kama, koja ja baknuvam. Amin’.”
Ponatamu, eve kako avtorot ja prenesuva vklu~enosta na VMRO za vreme Balkanskite
vojni i nivnite o~ekuvawa za ishodot:
“Koga izbuvna Balkanskata vojna vo 1912 godina, voda~ot na VMRO, Todor Aleksandrov, izdade povik za vostanija vo poddr{ka na balkanskite sojuznici. Vrhovniot odbor na VMRO toga{ ne znae{e ni{to za tajnite dogovori na Grcija, Srbija i Bugarija vo odnos na podelbata na Makedonija. Revolucionerite o~ekuvaa da dobijat makedonska sloboda kako nagrada za nivnata pomo{.”
Poglavjeto za Makedonija zavr{uva so edna avtorova misla koja gi pobiva dene{nite balkanski propagadisti:
“Vo Vtorata svetska vojna, Makedonija povtorno postana voeno pole. Nekolku bandi na reakcionerni VMRO-vci se priklu~ija na nacisti~kite vojski kako {to tie navleguvaa vo Jugoslavija, no mnozinstvoto od naselenieto ne gi pozdravi vojnicite pod kukasti krstovi kako osloboditeli. I zna~ajno e deka na denot na jugoslovenskoto predavawe, koga slu`benite bugarski nade`i za prevzemawe na cela Makedonija bea visoki, vladinite vesnici prenesoa ostri napadi protiv ‘tie bol{evi~ki elementi na VMRO-Obedineta koi sakaat da go podelat nacionalnoto edinstvo preku obnovuvawe na nivnata demago{ka parola Makedonija za Makedoncite.”
[estoto poglavje koe ja opfa}a Grcija isto taka zapo~nuva so karta na Grcija i ima grafi~ko prika`uvawe na oblastite vo gr~kata dr`ava kade {to `iveat Makedonci. Na 70-ta stranica avtorot dava podatoci za naselenieto vo Grcija: “Od 6.9 milionsko naselenie, pove}e od 1.5 milioni se begalci od Mala Azija, koi dojdoa vo dr`avata po 1923 godina. Skoro 90 nasto od naselenieto e gr~ko; ostatokot se Makedonci, Bugari i Turci, so ne{to Armenci, Evrei i Albanci.”
Devettoto poglavje ja opfa}a Jugoslavija. Kartata so koja zapo~nuva poglavjeto, so razli~ni grafi~ki obele`ja gi prika`uva oblastite kade {to `iveat Slovenci, Maxari, Bugari, Turci, Makedonci, Germanci, Albanci i Romanci. Makedoncite na ovaa karta se nazna~eni vrz skoro celata oblast na dene{na Republika Makedonija, dodeka samo vo povardarieto e prika`ano tursko naselenie.
Vo odnos na brojnosta na naselenieto na Jugoslavija, na stranica 130 avtorot gi iznesuva slednite podatoci:
“Jugoslovenskoto naselenie od 15,000,000 ima mnogustrana nacionalna i verska raznolikost. Ima okolu 7,000,000 Srbi, 3,500,000 Hrvati, 1,175.000 Slovenci, 600,000 Makedonci, 500,000 Germanci, i isto tolku Albanci; ostatokot se Bugari, Romanci, Evrei, \upci, Cincari, Italijanci, Turci i nekolku drugi nacionalni razli~nosti.”
Niz celata kniga avtorot gi koristi izrazite Makedonija (vo odnos na teritorija), Makedonci (kako narod ili etni~ka grupa) i makedonski (vo odnos na jazik, selani…) oddelno od Srbi, Bugari ili Grci (Elini). Kako potvrda tuka }e preneseme nekolku primeri.
Na 6-ta stranica (Poglavje 1: Dvaeset i osum dena na blits istorija) avtorot gi objasnuva sprotivstavenostite vo Jugoslavija koi nacistite mo`at da gi iskoristat za da ja kontroliraat zemjata:
“Isto taka ima seriozni opasnosti i od vnatre. Odr`uvaj}i se preku teror i korupcija, diktatorskiot re`im za mnogu godini ja pottiknuva{e omrazata na nacionalnite malcinstva – Hrvati, muslimanski Bosanci, Makedonci i Slovenci.Vo odnos na ekonomski uslovi na balkanskite selani, na stranica 164 avtorot pi{uva: Vo Bugarija, Romanija, Albanija, Grcija, Makedonija i Srbija mnozinstvoto selanstvo ne poznava du{eci nitu slameni vre}i…”
Na 165 stranica, isto taka za ekonomskite uslovi na Balkanot: Za da kupi ~ift ~evli, romanskiot selanec mora da raboti ~etirieset i pet dena; Bugarskiot trieset i pet; i makedonskiot sedumdeset.
Avtorot ja zavr{uva knigata so proro{tvo za “rabotite koi }e dojdat” so zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. Na stranica 229 (Poglavje 14, Porobeni no nepripitomeni: Oblikot na rabotite koi }e dojdat) avtorot go dava negoviot proro~en pogled za “Noviot poredok”:
“No, mo`e da se ka`e, so cela trezvenost i bez iluzii, deka Hitler nema da mo`e da go re{i balkanskiot problem, i deka Balkanot, sega dodeka e poplaven od nacisti~kiot bran, }e ispliva povtorno i pak }e igra zna~ajna uloga vo ~asot koga vistinskiot ‘Nov poredok’ vo Evropa }e bide postaven vo kone~nite fazi na vojnata i vo prvata faza otkako }e zavr{i. Koja e osnovata na edno takvo tvrdewe? Za da go razgledame toa treba da gi pregledame nacisti~kite na~ini i planovi za osvojuvawe i nova postavenost na Balkanot vo nivniot ‘Nov poredok’.”
I podole na istata stranica, so podnaslov “Pola duzina novi Makedonii” avtorot objasnuva kako nacistite gi koristea malcinskite pra{awa na Balkanot kako “~ove~ki dinamit” so cel da ja postavat svojata kontrola nad oblasta. Poradi dlabokoto poznavawe na predmetot, posebno za srpsko-bugarskoto “re{enie” na makedonskoto pra{awe, go prenesuvame ovoj del vo celost:
“Edno od najuspe{nite nacisti~ki orudija za onesposobuvawe na odbranbenite sposobnosti na balkanskite dr`avi be{e nacionalnoto pra{awe. Malcinstvata so to~nost bea nare~eni ‘~ove~ki dinamit’ vo racete na nacisti~kata nadvore{na politika. Nacistite uspeaja vo uni{tuvawe na Jugoslavija i Romanija voglavno preku koristewe na ovoj ~ove~ki dinamit. No so nivniot ‘Nov poredok’ na Balkanot stvaraat pola duzina Makedonii namesto starata edna. Kade{to porano ima{e eden milion Ungarci pod tu|a romanska vlast, tamu sega ima novo malcinstvo od eden milion Romanci pod ungarska vlast vo severniot del na Transilvanija, koja be{e otstapena na Ungarija pod diktatot na Oskata. So dodeluvawe na karpatska Rusija na Ungarija, Oskata stvori nacionalno malcinstvo od 600,000 Ukrainci, i so dozvoluvawe na Ungarija da ja porobi jugoslovenska Vojvodina stvori treto nacionalno malcinstvo od 600,000 do 700,000 Srbi i Hrvati. Slovenija so naselenie od okolu 1,175,000 Slovenci, be{e podelena pome|u Italija i Germanija. I Italija dobi pod svoite krilja dopolnitelni 250,000 Hrvati vo Dalmacija, i okolu 200,000 Grci vo ju`en Epir i na ostrovite pod nejzina ‘za{tita’.
Makedonskoto pra{awe be{e ‘re{eno’ na na~in kako {to sakaa bugarskite reakcioneri. Najgolemiot del od Makedonija postana bugarski. Ednostavno go smeni stopanot bez da dobie nacionalna nezavisnost. I mo`e da se nazna~i deka ve}e ima{e period na bugarska administracija vo Makedonija od 1916 do 1918 koga posledicata be{e 24 ~asovno rabotawe na voenite sudovi za da ras~istuvaat so poplavata na ‘srbofilski predavstva’. Koga potoa Makedonija be{e vratena na Srbite, srpskite sudovi go imaa istiot problem i neretko gi sudea v~era{nite srbofili za bugarofisko predavstvo.
http://www.mn.mk/istorija/7344-Osvrt-kon-knigata-Nepripitomeniot-Balkan-od-Frederik-VL-Kovaks
.
Knigata e prvo ispe~atena 1941 godina od Modern eix buks (Modern Age Books) vo Wujork i istata mo`e da se najde na Internet na slednata strana:
http://www.archive.org/details/untamedbalkans009125mbp.
https://archive.org/stream/untamedbalkans009125mbp#page/n5/mode/2up
Slednata 1942 godina knigata go do`ivuva svoeto vtoro izdanie od Robert Heil (Robert Hale Limited) vo London. Knigata e napi{ana na vrvot od nacisti~kata okupacija na Evropa i po~etokot na borbata za sloboda. Zatoa i samata kniga e posvetena “na vojnicite od veli~estvenata vojska od dr`avite okupirani od nacistite – vklu~itelno i Grmanija – na utre{nite pobednici.”
Knigata ima 248 stranici i e podelena na tri dela. Prviot del nasloven “Propasta”, vo dve poglavja ja objasnuva brzata nacisti~ka strategija na osvojuvawe i odgovorot na balkanskite vlasti i nivnite narodi na germanskata okupacija.
Vtoriot del nasloven “Balkanskiot na~in” e podelen vo sedum poglavja. Tretoto poglavje vo knigata (ili prvo vo ovoj del) dava istoriski pregled na Balkanskiot poluostrov, dodeka drugite posleduvatelni poglavja gi pokrivaat balkanskite dr`avi pod slednite naslovi - Albanija: Sinovite na orelot; Makedonija: Nesre}nazemja; Elas: Dom na ubavina i siroma{tija; Bugarija: Crno more, Sino more i Crvena reka; Romanija: Bojari i potkupuvawe; i Edinstvo ili smrt: Prikaznata za Jugoslavija.
Od posebno zna~ewe e toa {to site poglavja vo ovoj del pretstavuvaat postoe~ka dr`ava od toa vreme, 1941 godina, no avtorot sepak dava posebno poglavje za Makedonija, iako znaeme deka Makedonija postana posebna dr`ava vo 1944 godina so osnovaweto na Narodna republika Makedonija kako del od jugoslovenskata sojuzna dr`ava.
Poglavjeto koe ja opfa}a Makedonija zapo~nuva so posebno ozna~ena karta na etni~ka Makedonija, vo ~ii ramki se odbele`ani i postojnite granici pome|u Albanija, Jugoslavija, Bugarija i Grcija. Istata etni~ka Makedonija e odbele`ana i vo pogolemata sklopena karta na Jugo-isto~na Evropa i Mediteranot so poseben osvrt na Balkanot, koja se nao|a na po~etokot od knigata.
Poglavjeto za Makedonija gi opfa}a stranicite 54-66 i dava pregled na ponovata makedonska istorija preku podnaslovi “Bugarsko-srpski kavgi”, “VMRO”, “Ilinden” i “Reakcija i kavgaxistvo”.
Interesno e da se prenese {to avtorot veli za Makedoncite i makedonskiot jazik:
“Naselenieto e me{avina na narodi, so mnozinstvoto Sloveni. Makedonskite nare~ja (idiomi) ne pripa|aat nitu kon srpskiot, nitu kon bugarskiot jazik. Tie sostavuvaat nekoja vrsta na vrska pome|u ovie dve granki na ju`no-slavjanskoto semejstvo na jazici. Srbite, me|utoa, go narekuvaat makedonskiot jazik “ju`no srpski”; Grcite tvrdat deka Makedoncite se samo “slavo-govorni”, t.e. Grci koi zboruvaatslavjanski jazik; i Bugarite tvrdat deka Makedoncite se ~isti Bugari. Makedoncite samite ne se pra{ani za nivnoto mislewe. I vo osnova ova e prikaznata za Makedonija: zemja i narod postojano pod vlast na drugi narodi i dr`avi, koska na razdor me|u soperni~kite sosedi, borbeno pole za tu|i vojni, ~esto izla`an buntovnik ~ija borba za sloboda i nezavisnost postojano bila zloupotrebena za potrebite na drugi.” (str. 56)
Avtorot pravi dlabok osvrt na etapite na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija (VMRO), od osnovaweto na organizacijata, preku Ilindenskoto vostanie i Balkanskite vojni, kako i kone~nata etapa koga “dvi`eweto VMRO ve}e potpadna pod vlijanie i plateni{tvo na bugarskite nacionalisti~ki krugovi, (koga) pogolemiotdel od rakovodstvoto ne se bore{e za slobodna Makedonija tuku za bugarska Makedonija.”
Eve {to avtorot pi{uva za osnovaweto na VMRO:
“Vo esenta 1893 godina, student i u~itel osnovaa vo Resen, malo grat~e vo zapadna Makedonija, tajna dru`ina spored Karbonaris vo Italija. Tie ja narekoa ‘Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija’ i celta & be{e da se bori za osloboduvawe i celosna nezavisnost na Makedonija. Simbolot & be{e crno zname, koe ozna~uva ropstvo pod Turcite, i popreku navezan natpis vo belo, ‘Sloboda ili Smrt’. ^lenovite treba{e da se zakolnat na Biblija, kama i pi{tol, so slednite zborovi: ‘Se kolnam vo svojata vera, svest i ~est deka jas }e se boram za slobodata na Makedonija i Vilajetot Andrijanopol so seta moja sila i mo`nosti, i deka nikoga{ nema da gi predadam tajnite na revolucionernata borba na VMRO. Ako storam takvo
ne{to, da bidam ubien od ova kama, koja ja baknuvam. Amin’.”
Ponatamu, eve kako avtorot ja prenesuva vklu~enosta na VMRO za vreme Balkanskite
vojni i nivnite o~ekuvawa za ishodot:
“Koga izbuvna Balkanskata vojna vo 1912 godina, voda~ot na VMRO, Todor Aleksandrov, izdade povik za vostanija vo poddr{ka na balkanskite sojuznici. Vrhovniot odbor na VMRO toga{ ne znae{e ni{to za tajnite dogovori na Grcija, Srbija i Bugarija vo odnos na podelbata na Makedonija. Revolucionerite o~ekuvaa da dobijat makedonska sloboda kako nagrada za nivnata pomo{.”
Poglavjeto za Makedonija zavr{uva so edna avtorova misla koja gi pobiva dene{nite balkanski propagadisti:
“Vo Vtorata svetska vojna, Makedonija povtorno postana voeno pole. Nekolku bandi na reakcionerni VMRO-vci se priklu~ija na nacisti~kite vojski kako {to tie navleguvaa vo Jugoslavija, no mnozinstvoto od naselenieto ne gi pozdravi vojnicite pod kukasti krstovi kako osloboditeli. I zna~ajno e deka na denot na jugoslovenskoto predavawe, koga slu`benite bugarski nade`i za prevzemawe na cela Makedonija bea visoki, vladinite vesnici prenesoa ostri napadi protiv ‘tie bol{evi~ki elementi na VMRO-Obedineta koi sakaat da go podelat nacionalnoto edinstvo preku obnovuvawe na nivnata demago{ka parola Makedonija za Makedoncite.”
[estoto poglavje koe ja opfa}a Grcija isto taka zapo~nuva so karta na Grcija i ima grafi~ko prika`uvawe na oblastite vo gr~kata dr`ava kade {to `iveat Makedonci. Na 70-ta stranica avtorot dava podatoci za naselenieto vo Grcija: “Od 6.9 milionsko naselenie, pove}e od 1.5 milioni se begalci od Mala Azija, koi dojdoa vo dr`avata po 1923 godina. Skoro 90 nasto od naselenieto e gr~ko; ostatokot se Makedonci, Bugari i Turci, so ne{to Armenci, Evrei i Albanci.”
Devettoto poglavje ja opfa}a Jugoslavija. Kartata so koja zapo~nuva poglavjeto, so razli~ni grafi~ki obele`ja gi prika`uva oblastite kade {to `iveat Slovenci, Maxari, Bugari, Turci, Makedonci, Germanci, Albanci i Romanci. Makedoncite na ovaa karta se nazna~eni vrz skoro celata oblast na dene{na Republika Makedonija, dodeka samo vo povardarieto e prika`ano tursko naselenie.
Vo odnos na brojnosta na naselenieto na Jugoslavija, na stranica 130 avtorot gi iznesuva slednite podatoci:
“Jugoslovenskoto naselenie od 15,000,000 ima mnogustrana nacionalna i verska raznolikost. Ima okolu 7,000,000 Srbi, 3,500,000 Hrvati, 1,175.000 Slovenci, 600,000 Makedonci, 500,000 Germanci, i isto tolku Albanci; ostatokot se Bugari, Romanci, Evrei, \upci, Cincari, Italijanci, Turci i nekolku drugi nacionalni razli~nosti.”
Niz celata kniga avtorot gi koristi izrazite Makedonija (vo odnos na teritorija), Makedonci (kako narod ili etni~ka grupa) i makedonski (vo odnos na jazik, selani…) oddelno od Srbi, Bugari ili Grci (Elini). Kako potvrda tuka }e preneseme nekolku primeri.
Na 6-ta stranica (Poglavje 1: Dvaeset i osum dena na blits istorija) avtorot gi objasnuva sprotivstavenostite vo Jugoslavija koi nacistite mo`at da gi iskoristat za da ja kontroliraat zemjata:
“Isto taka ima seriozni opasnosti i od vnatre. Odr`uvaj}i se preku teror i korupcija, diktatorskiot re`im za mnogu godini ja pottiknuva{e omrazata na nacionalnite malcinstva – Hrvati, muslimanski Bosanci, Makedonci i Slovenci.Vo odnos na ekonomski uslovi na balkanskite selani, na stranica 164 avtorot pi{uva: Vo Bugarija, Romanija, Albanija, Grcija, Makedonija i Srbija mnozinstvoto selanstvo ne poznava du{eci nitu slameni vre}i…”
Na 165 stranica, isto taka za ekonomskite uslovi na Balkanot: Za da kupi ~ift ~evli, romanskiot selanec mora da raboti ~etirieset i pet dena; Bugarskiot trieset i pet; i makedonskiot sedumdeset.
Avtorot ja zavr{uva knigata so proro{tvo za “rabotite koi }e dojdat” so zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna. Na stranica 229 (Poglavje 14, Porobeni no nepripitomeni: Oblikot na rabotite koi }e dojdat) avtorot go dava negoviot proro~en pogled za “Noviot poredok”:
“No, mo`e da se ka`e, so cela trezvenost i bez iluzii, deka Hitler nema da mo`e da go re{i balkanskiot problem, i deka Balkanot, sega dodeka e poplaven od nacisti~kiot bran, }e ispliva povtorno i pak }e igra zna~ajna uloga vo ~asot koga vistinskiot ‘Nov poredok’ vo Evropa }e bide postaven vo kone~nite fazi na vojnata i vo prvata faza otkako }e zavr{i. Koja e osnovata na edno takvo tvrdewe? Za da go razgledame toa treba da gi pregledame nacisti~kite na~ini i planovi za osvojuvawe i nova postavenost na Balkanot vo nivniot ‘Nov poredok’.”
I podole na istata stranica, so podnaslov “Pola duzina novi Makedonii” avtorot objasnuva kako nacistite gi koristea malcinskite pra{awa na Balkanot kako “~ove~ki dinamit” so cel da ja postavat svojata kontrola nad oblasta. Poradi dlabokoto poznavawe na predmetot, posebno za srpsko-bugarskoto “re{enie” na makedonskoto pra{awe, go prenesuvame ovoj del vo celost:
“Edno od najuspe{nite nacisti~ki orudija za onesposobuvawe na odbranbenite sposobnosti na balkanskite dr`avi be{e nacionalnoto pra{awe. Malcinstvata so to~nost bea nare~eni ‘~ove~ki dinamit’ vo racete na nacisti~kata nadvore{na politika. Nacistite uspeaja vo uni{tuvawe na Jugoslavija i Romanija voglavno preku koristewe na ovoj ~ove~ki dinamit. No so nivniot ‘Nov poredok’ na Balkanot stvaraat pola duzina Makedonii namesto starata edna. Kade{to porano ima{e eden milion Ungarci pod tu|a romanska vlast, tamu sega ima novo malcinstvo od eden milion Romanci pod ungarska vlast vo severniot del na Transilvanija, koja be{e otstapena na Ungarija pod diktatot na Oskata. So dodeluvawe na karpatska Rusija na Ungarija, Oskata stvori nacionalno malcinstvo od 600,000 Ukrainci, i so dozvoluvawe na Ungarija da ja porobi jugoslovenska Vojvodina stvori treto nacionalno malcinstvo od 600,000 do 700,000 Srbi i Hrvati. Slovenija so naselenie od okolu 1,175,000 Slovenci, be{e podelena pome|u Italija i Germanija. I Italija dobi pod svoite krilja dopolnitelni 250,000 Hrvati vo Dalmacija, i okolu 200,000 Grci vo ju`en Epir i na ostrovite pod nejzina ‘za{tita’.
Makedonskoto pra{awe be{e ‘re{eno’ na na~in kako {to sakaa bugarskite reakcioneri. Najgolemiot del od Makedonija postana bugarski. Ednostavno go smeni stopanot bez da dobie nacionalna nezavisnost. I mo`e da se nazna~i deka ve}e ima{e period na bugarska administracija vo Makedonija od 1916 do 1918 koga posledicata be{e 24 ~asovno rabotawe na voenite sudovi za da ras~istuvaat so poplavata na ‘srbofilski predavstva’. Koga potoa Makedonija be{e vratena na Srbite, srpskite sudovi go imaa istiot problem i neretko gi sudea v~era{nite srbofili za bugarofisko predavstvo.
http://www.mn.mk/istorija/7344-Osvrt-kon-knigata-Nepripitomeniot-Balkan-od-Frederik-VL-Kovaks
.
