Neznam dali prethodno nekoj ili jas sme go napisale ovoj text,no ke go povtoram uste ednas pa ako posle nego nesto ne e jasno,ili sme slepi ili so sila se pravime.
Da trgneme od po~etok. Vo predislamskiot period `enskoto dete so ra|aweto se steknuvalo edinstveno so pravoto da bide `ivo zakopano. Ma`ot imal pravo na deset, dvaeset, so drugi zborovi na neograni~en broj na `eni. Svoite robinki gi prinuduval da mu zarabotuvaa po pat na prostitucija. So dozvoluvaweto na brakot so najmnogu ~etiri `eni, Islamot vsu{nost vostanovil ograni~uvawe na pove}e`enstvoto i tendencijata za `enata, bidej}i ja spasil od sramota, poni`uvawe, porobenost i najbrutalnoto - prisilnata smrt. Za da ne go obrazlagame ova posebno, da se zapra{ame dali sovremenata `ena vo formalnite uslovi na monogamniot brak e stre}na, zadovolna i e na vistinsko nivo na ~ove~koto dostoinstvo, koga znaeme deka e zadlabo~ena vo `ivot vo koj caruva razvratot i nemoralot od sekoj vid. [to e podostinstveno za `enata: Da bide vtora `ena vo zakonit brak so site prava ili da bide qubovnica {to vo tajnost bara fizi~ki zadovolstva?
Pokraj toa Islamot taka go uslovil pove}e`enstvoto, {to toa e prakti~no nevozmo`no. Imeno, brakot so dve, tri ili najmnogu ~etiri `eni mu e dozvolen samo na ~ovekot, koj mo`e da bide ednakvo praveden kon niv:
[FONT=CRO_Bookman-Normal]„[/FONT]Ako se pla{ite deka nema da mo`ete da bidete pravedni kon sekoja, toga{ zadovolete se samo so ednae[FONT=CRO_Bookman-Normal]”[/FONT] i [FONT=CRO_Bookman-Normal]„[/FONT] Vie sigurno nema da mo`ete da bidete ednakvi kon `enite i da go sakate toa[FONT=CRO_Bookman-Normal]”[/FONT] (En-Nisa, 31, 129).
[to se odnesuva do vrzanosta na `enata so ku}ata taa kako zapoved se odnesuva samo na `enite na Bo`jiot pratenik, bidej}i tie se zemaat kako primeri za idealni `eni:
[FONT=CRO_Bookman-Normal]„[/FONT]I ostanete vo svoite ku}ie[FONT=CRO_Bookman-Normal]”[/FONT] (El-Ahzab, 33). Od ova se gleda deka islamskiot zagovor za `enata kako majka i doma}inka, `ena koja vo celost se oddava na svoeto semejstvo i ku}a.
Me|utoa Islamot ne i go zabranil na `enata izleguvaweto von ku}ata i zanimavawe so razli~ni raboti, ako toa potrebite go pobaruvaat. Me|udrugoto od istorijata na islamskite narodi znaeme za mnogu `eni koi se potvrdile kako vrvni pravnici i poeti. Muslimankite u~estvuvale vo borbite ednakvo kako {to u~estvuvale vo site ostanati oblasti na kulturniot `ivot.
Navedeniot ajet ja poka`uva vizijata na idealnata sostojba na `enata, a pome|u idealnoto, mo`noto i realnoto sekako postojat razliki. I `enite na Bo`jiot pratenik odele zaedno vo borba so nego.
Da go razgledame sega prigovorot zaradi pokrivaweto na `enata. ]e ka`eme vedna{ deka toa odi vo prilog na `enata i nejzinoto dostoinstvo. Islamot go dozvolil otkrivaweto na liceto i racete, a go zabranil otkrivaweto na ostanatite delovi na teloto. Stara vistina e deka [FONT=CRO_Bookman-Normal]„[/FONT]zabranetoto ovo{je[FONT=CRO_Bookman-Normal]”[/FONT] e najdrago; pokrivaweto na odredeni delovi od teloto samo ja zgolemuva privle~nosta i `elbata za niv. Dosta odamna e otkrieno dekavo plemiwata kade {to se otkrieni `enite i nema qubovni ~uvstva. Ma`ite so `enite se sostanuvaat samo edna{ mese~no, a ako taa zabremeni toga{ odnosite se namaluvaat edna{ na dve godini. I vo na{eto iskustvo imame bezbroj primeri, koi ja potvrduvaat ovaa vistina. Golite `enski tela koi ne opkru`uvaat na pla`ite nemat drazne`, privle~nost i predizviklivost kako koga se pokrieni. Neosporno e deka na `enata i e va`no pred se da bide posakuvana i deka sepak najmnogu ja degradira ona {to ja ukinuva nejzinata privle~nost.
[t se odnesuva do prigovorot za pravoto na ma`ite na razvod, }e bideme sosema kratki. Isto kako {to mo`e ma`ot da go rasturi brakot po sudski pat, toa isto taka i na ist na~in mo`e da go napravi i `enata ako ima pri~ina za toa. Od druga strana `enata pri sklopuvaweto na brakot mo`e da go uslovi stapuvaweto vo nego so mo`nost da izleze od nego.
Osven toa postoi i edna bitna razlika pome|u muslimankata i evropskata `ena. Pri zasnovuvaweto na brakot muslimankata dobiva mehr (dar), a `enata na zapad donesuva miraz. Muslimankata potoa sosema slobodno raspolaga so svojot imot, dodeka so imotot na Evropjankata raspolaga nejziniot ma`.
Pravoto na ma`ot da koristi i fizi~ki sredstva i napu{tawe na bra~nata zaednica se odnesuva samo na onie `eni koi }e poka`at nekakvi seksualni ili bra~ni nastranosti. Se raboti glavno za dve najra{ireni i psiholo{ki objasneti nastranosti: mazohizmot i sadizmot.
Vo prviot slu~aj `enata saka da bide ma~ena fizi~ki, a vo drugiot taa da go ma~i ma`ot. Ova mo`e da se razbere kako kur[FONT=CRO_Bookman-Normal]’[/FONT]anska muxiza bidej}i mnogu porano od kakvi i da e istra`uvawa, ja konstatiral ovaa pojava, svojstva i odnos kon niv dopu{taj}i mu na ma`ot da `enata mazohistka ja le~i so lekot koj taa go saka, a toa se fizi~kite udari, a `enata sadistka so napu{tawe na nejzinata bra~na postela:
[FONT=CRO_Bookman-Normal]„[/FONT]Ostavete gi sami vo postelata i udrete gi,,,[FONT=CRO_Bookman-Normal]”[/FONT] (En-Nisa, 34). Ovie dva zbora sodr`at celi tomovo na psiholo{ki istra`uvawa za seksualnite nastranosti na `enata i nejzino le~ewe.
[to se odnesuva do prigovorot na pravoto na ma`ot kon [FONT=CRO_Bookman-Normal]„[/FONT]`enite so koi raspolaga[FONT=CRO_Bookman-Normal]”[/FONT], pravilnoto razbirawe pretpostavuva objasnuvawe na odnosot na Islamot kon ropstvoto. Poznat e obidot na nekoi orientalisti da go obvinat Islamot deka toj povikuva na ropstvo, iako Islamot kako {to i }e poka`eme e edinstvena vera {to povikuva na negovo ukinuvawe.
Ako ja pogledneme Biblijata (Inxil) i gi razgledame zborovite na apostol Pavle od negovite Poslanici upateni na naselenieto na Efsus, }e najdeme otvoreno povikuvawe na ropostvo, odnosno, vistinski zagovor za pokornost na robovite na gospodarite, pokornost {to e ednakva na pokornosta kon Boga.:
[FONT=CRO_Bookman-Normal]„[/FONT]Ej robovi, pokoruvajte im se na svoite gospodari so strav i poniznost na svoite srca kako i kon Boga![FONT=CRO_Bookman-Normal]”[/FONT]
Inxilot ne baral ukinuvawe na ropstvoto kako sistem. Negovata krajna cel bilo vospostavuvawe na qubovta i ubavoto odnesuvawe pome|u robovite i gospodarite.
Spored postoe~kiot Tevrat sre}ata na slobodnite lu|e e polo{a od onaa na robovite. Nekoi od negovite preporaki se: naselenieto {to }e se predade bez borba se nosi kako robje, a naselenieto {to se bori i brani se ubiva. Od ova ne se po{teduvaat nitu `enite, niti decata, nitu starcite.
Ropstvoto bilo, zna~i, pred pojavata na Islamot vospostavena i ra{irena pojava, a ostanatite veri ja prepora~uvale pokornosta kon gospodarite.
Kur[FONT=CRO_Bookman-Normal]’[/FONT]anot e prvata objavena kniga, koja govori za osloboduvawe na robovite. Toj ne go zabranil kategori~ki ropstvoto i na baral otpu{tawe na robovite, bidej}i toa toga{ bi zna~elo raspa|awe na celata socijalna struktura na toga{noto op{testvo. Toa bi zna~elo izlagawe na stotina iqadi prosjaci koi baraat milost, ili bi kradele, pqa~kosuvale, se prostituirale i sli~no. Nepotrebno e da se istaknuva deka toa bi bilo polo{o i od samoto ropstvo. Zatoa Kur[FONT=CRO_Bookman-Normal]’[/FONT]anot vospostavil najprifatliv pat a toa e postapnosta vo likvidiraweto na ropstvoto. Toj po~nuva taka {to prvo go zatvora toga{noto ropstvo i potoa gi ru{i negovite izvori. Vo toa vreme zarobuvaweto vo vojnata bilo najgolem izvor na ropstvoto. Pa taka Kur[FONT=CRO_Bookman-Normal]’[/FONT]anot naredil osloboduvawe na zarobenicite so ili bez nadomest, i go zabranil pretvoraweto na zarobenicite vo robovi:
[FONT=CRO_Bookman-Normal]„[/FONT]...I potoa velikodu{no oslobodete gi bez ili so nadomest![FONT=CRO_Bookman-Normal]”[/FONT] (Muhammed, 4).
:salut:
