Дресура

МОСТ - висина -120-135cm, ширина -30-40cm, долѓината на едниот елемент од 360-420cm. Долните делови на двата бочни елементи во должина од 90cm од долниот крај мораат да бидат различно обоени (и од страната исто така) од остатокот на препректа тие претставуваат контактна зона. Бочните елементи имаат попречни даскички во правилни растојанија (се околу 25cm) за да на песот му го олеснат движењето на косината и за да го спречат клизањето, но не смеат да бидат поставени поблиску од 10cm од горниот раб на контактните зони.


agymiskabig.jpg
 
КЛАЦКАЛКА - ширина od 30-40cm, должина од 365-425cm, висина на средната оска од тлото изнесува 1/6 од должината на клацкалката. Контактните зони се како кај мостот.

nipperseesaw.jpg


mvteeter.jpg


teeterpvc.JPG
 
А - ПРЕПРЕКА - се состои од два елементи така да го прават обликот на буквата А. Ширина во врвот 90cm и се шири спрема дното до 115 cm. За стандард - највисоката точка мерена од тлото - 190cm, а аголот помеѓу бочните страни изнесува 90 степени. За мини препреката се смалува на 170cm, страничните елементи остануваат исти а аголот помеѓу нив се зголемува. Долните делови и на двата елемента во должина се 106cm обоени со различна боја од остатокот на препреката и претставуваат контактна зона. На елементите во правилни растојанија - од околу 25cm - се прицврстуваат даскички кои го олеснуваат качувањето.
 
СЛАЛОМ - бројот на стаповите - 8, 10, 12, висината на стаповите е најмалку 100cm, растојанието помеѓу нив е 50-65cm.

agility.jpg


P2_gog_03_small_Agility_Taz.jpg


agyedibig.jpg


p1chweave.jpg
 
ТВРД ТУНЕЛ - внатрешниот пречник е 60cm, должината 300 -360cm. Тврдите тунели мора да бидат од совитлив материјал за да можат да се обликуваат во еден или повеќе лакови.

heavydutytunnelblue.jpg
 
МЕК ТУНЕЛ - влезот е направен од цврст материјал во облик на лак со должина од 90cm, висина 60cm, за ширина од 60-65cm. Излезот е од мек материјал со должина од 300cm и пречник од 60 -65cm.

closedagilitytunnels.jpg
 
agility.jpg


ГУМА - внатрешниот пречник на гумата е 38 - 60 cm, одалеченоста на центарот на гумата од тлото е стандард - 80cm, мини 55cm.
 
Mozebi eden od najneprijatnite problemi vo odnesuvanjeto kaj kuceto e koga toa reagira
agresivno pri vodenje na povodnik, dali sprema kucinja, drugi zivotni ili lugje. Cesto ovie kucinja
ne prikazuvaat bilo kakva agresija koga ne se na povodnik. Iako e zbunuvacko za sopstvenicite, razlikata
vo odnesuvanjeto na kuceto pri vodenje na povodnik i koga ne e na povodnik nudi patokaz kon problemot,
kako i negovo resenie. Prepoznavanjeto na agresijata pri vodenje na povodnik sekogas vklucuva nenamerni
signali od sopstvenikot i se sozdava magicen krug. Znaci:

Vo nekoj moment, voobicaeno vo mladite godini, kuceto r’zi, lae, napagja ili zgrapcuva kuce
ili covek. Sopstvenikot e iznenaden i zbunet, pa ne e siguren sto da pravi. Ako ne se postapi
pravilno, kuceto moze da bide uporno so takvoto odnesuvanje i so tek na vremeto da se
vlosi situacijata.
 
Razbirlivo, sopstvenikot pocnuva da predviduva, zamisluva, bilokakva situacija koja moze da
go aktivira ovakvoto odnesuvanje. Voocuvajki kuce ili licnost koja se priblizuva pred toa da
go napravi kuceto, sopstvenikot go zategnuva povodnikot za da moze podobro da go kontrolira
kuceto, se vkocanuva drzenjeto na teloto i go zadrzuva zdivot. Kuceto ja primetuva promenata
vo zategnuvanjeto na povodnikot, drzenjeto na teloto na sopstvenikot i disenjeto, i pocnuva da
se osvrnuva za da vidi sto toa sopstvenikot tolku go uplasilo, i stom ke go primeti toa, pocnuva
negovoto agresivno odnesuvanje.

Znaete li deka prviot cekor vo treningot za napagjanje e da mu ponudite na kuceto nesto ili
nekogo sto saka da go zeme, koristejki zategnat povodnik i drzenje na teloto za da se predizvika
poagresivna sostojba kaj kuceto? Vo sostojba na agresija pri vodenje na povodnik, sopstvenikot
vsusnost ja vlosuva sistuacijata bez i da razmisluva za toa, i kuceto ednostavno odgovara na
znacite koi gi prima od sopstvenikot.
 
Sto mozeme da napravime za da go resime problemot? Eve gi osnovite:

Trening!
Odvojte vreme da go naucite vaseto kuce na samokontrola i osnovnite komandi na
poslusnost koi ke go zacvrstat, pa pofalete go negovoto dobro odnesuvanje.

Vnimavajte na najranite signali. Niedno kuce ne go pominuva celiot svoj zivot vo agresivna
sostojba. Naucete sto govorot na teloto na kuceto pokazuva koga toa e smireno i relaksirano, a
koi promeni se slucuvat koga ke premine vo poaagresivno raspolozenie. Nabljuduvajte gi promenite vo usite,
glavata i vratnata postavenost, oblikot na ocite i izrazot, promenite na ustata i mustakite, postavenosta na
opaskata i sevkupnoto drzenje. Intervencijata pri prviot znak na problem e mnogu poveke uspesna otkolku obidot da se spravite
so polna izrazena agresija.
 
Preusmerete go vnimanieto na kuceto. So davanje komanda koja toa ja poznava so
raspolozen, nenaglasen ton, ke go preusmerite vnimanieto na kuceto povtorno da sorabotuva
so vas. Ako e mozno, smenete ja nasokata i oddalecete se od situacijata – kuceto ne moze
veselo da odi so vas i vo isto vreme da bide agresivno.

Smenete go drzenjeto na teloto, smenete ja emocionalnata sostojba. Govorot na teloto
ne e nisto poveke otkolku nadvoresna ekspresija na vnatresnata sostojba. Vozmozno e da se
promeni emocionalnata sostojba so promena na drzenjeto na teloto i obratno. Ova e i zasto
sovetot ” Ispravi se, nasmej se i ke se pocustvuvas podobro” vsusnost funkcionira! Vo slucaj na
agresija, zamislete kolku bi bilo tesko da se bide lut dokolku sedite vo udobno stolce so liceto i
glavata relaksirani.
 
Drzejki go kuceto, vie mozete fizicki da go smenite drzenjeto na teloto, a na ova sledi smena na emoscionalnata sostojba,
so ednostavno baranje na kuceto da sedne (neutralna, neagresivna pozicija) i upotrebete gi racete za da gi pomiluvate usite,
ustata, glavata i vratot nanazad kon poreklasirana pozicija.
Ova ne e galenje, i vie ne se obiduvate da go smirite kuceto. Koncentrirajte
se na drzenjeto na teloto koristejki nezni miluvanja so vasite race i vo isto vreme insistirajte kuceto
mirno da sedne bez potegnuvanje na povodnikot. Ovaa mnogu ednostavna tehnika e zacuduvacki
efektivna.

Bidete svesni na vaseto disenje i drzenjeto na teloto. Svesni za namerata da go zadrzime zdivot
na koe sledi napnuvanje na nasite muskluli koga sme nervozni (fakti koi ne mozat da mu
promaknat na kuceto), vazno e da se diseme vo sto ponormalen nacin. Najlesen nacin e ili da
se pee ili da mu se zboruva na kuceto nekakva prikazna, kako sto e prikaznata za Zlatka i Trite
mecinja. Iako ova zvuci sasavo, sasavosta ve odrzuva smireni i relaksirani. Kolku napnati mozete
da bidete zboruvajki za plavusa i trite mecinja vo sumata?

Drzete go povodnikot opusteno. Zapamtete deka zategnuvanjeto na povodnikot go pottiknuva
agresivnoto odnesuvanje. Dajte mu komanda na kuceto, kako ”sedi”, koristejki go povodnikot
ako e potrebno da mu pomognete, no potoa vednas oslobodete gi site zategnuvanja na povodnikot.
Ova NE znaci da mu se dade ne kuceto celosna sloboda od negoviot povodnik – drzete ja rakata
na povodnikot na takov nacin sto ako e potrebno da mozete brzo da go kontrolirate kuceto, no
nikako ne go zategnuvajte povodnikot. Ako kuceto ja pogresi naredbata, tivko podsetete go
sto ste barale od nego za da ja smeni pozicijata.

Naucete ja razlikata pomegju agresija i soodveten odgovor na grubost. Mnogu poveke
kucinja se etiketiraat kako agresivni iako vsusnost tie odgovaraat so perfektno soodveten kuceski
nacin na grubosta. Ova voobicaeno se slucuva koga drugi kucinja cii sopstvenici im dozvlovuvaat
da bidat mnogu grubi zatoa sto veruvaat deka nivnoto kuce ednostavno mu vika ”zdravo” na
vaseto kuce. Sto navistina se slucuva vo kuceskata verzija e deka kompleten stranec ti se
zatrcuva, te guska i baknuva! Ako ste verbalno napadnati od takva licnost i go isturkate, vie ke
se custvuvate dobro vo ramkite na vasite pravila, i nema da se smetate za agresiven.
Ne dozvoluvajte vaseto kuce da bide grubo, i obidete se da go zastitite od dobronamernite, no
neinformirani sopstvenici koi im dozvoluvaat na svoite kucinja da bidat grubi. (Za poveke
informacii, procitajte go tekstot ” Toj saka samo da kaze Zdravo!”)

Vikanjeto ne e isto sto i ubiec! Mnogu malku kuceski raspravii rezultiraat so nekakvi
seriozni povredi. Iako e strasno koga kucinjata ke se stepaat, r’zat i laat, zapamtete deka
kuceskoto odnesuvanje e najmnogu zavzemanje stav i zakana za da se izbegnat vistinskite
konflikti. Isto kako sto vie ke go povisite glasot koga ste neraspolozeni za da opomenete nekogo
deka ste luti, toa ne znaci deka vie ke stanete vistinski nasilnik. Vaseto kuce go koristi negovoto
drzenje na telo i vokalizacijata na istiot nacin. Dokolku fizickiot konflikt raste, poveketo
kucinja imaat zabrana za grizenje i retko nanesuvaat seriozni povredi.

Znaejki go ova, mozete da ostanete smireni, i da ne go zamisluvate najlosoto!
 
Skokanje
Klasicen primer na sudir na kulturite se ritualite na pozdravuvanje: vo poveketo kulturi, megju lugjeto e voobicaeno rakuvanjeto i naklonot. Vo kulturata na kucinjata, toa e odenje eden okolu drug, lizenje i duskanje. Potekloto na skokanjeto poteknuva od najranata vozrast na kuceto. Kucencata ke potskoknuvaat za da gi izlizat aglite na usnite na vozrasnoto kuce, sto istoto ke go pottikne da ja povrati hranata, koja kucencata potoa ke ja izedat. Takviot model na odnesuvanje so potskoknuvanje i lizenje se zadrzuva i koga se vozrasni kako submasiven pozdrav. Toa e naglaseno koga kucinjata ziveat so lugjeto, bidejki opstvenata grupa postojano se razdeluva, a potoa povtorno se sostanuva: cesto zaminuvame i se vrakame, so sto postojano uslovuvame takvi rituali. A i postaveni sme vertikalno vo odnos na kuceto, pa kuceto saka da dopre do naseto lice. Isto taka, dozvoluvame takvoto odnesuvanje da go tolerirame na malite kucenca, a potoa gi menuvame pravilata koga tie ke go napravat zlocinot – koga ke porasnat.

Skokanjeto ne e neizbezno. Glavnata pricina zasto kucinajta skokaat e taa sto nikoj ne gi naucil poinaku. Ne govoram za kaznuvanje kako sto e podiganje na kolenoto vo vis, stipanje za sepite ili odzemanje na zdivot so ogrilica-davilica. Takviot vid na maltretiranje e pocest ”tretman”, megjutoa toj e neefikasen, optereten so propratni pojavi, a i e nehuman. Zamislete nekoj so koleno da ve udri vo dijafragma ili da ve povlece nanazad samo zatoa sto ste se nasmeale ili prijatelski ste pruzile raka. Ne e greska na kuceto sto nivnata norma na kulturno odnesuvanje e nesoodvetna si nasite preferencii vo pozdravuvanjeto.
 
Klucot vo treniranjeto na kucinjata da ne skokaat po lugjeto e trening i obilno nagraduvanje na alternativno odnesuvanje, megjusebno isklucivo so skokanje. Ovaa postapka se narekuva protivuslovuvanje.

Kuceto ne moze istovremeno da skoka i da sedi. (Nitu pak moze da kopa dupka vo zidot dodeka ja gricka svojata igracka, nitu istovremeno da lezi na svojata prostirka i da ”moljaka” hrana od gostite od trpezata, a nitu pak da gi brka avtomobilite dodeka odrzuva kontakt so ocite so sopstvenikot. Primenite na ovie tehniki se nebroeni.) Protivuslovuvanjeto moze da se primenuva samostojno ili vo spoj so ostanatite tehniki. Primenata e bukvalno zadolzitelna ako planirate da koristite kaznuvanje. So samoto kaznuvanje ke postigneto privremeno suzbivanje na nesakanoto odnesuvanje, ako kaznata voopsto i ke funkcionira. Bez istrenirano alternativno odnesuvanje koe ke ja popolni prazninata, porano ili podocna, povtorno ke se najdete na pocetokot.

Razmisluvajte za kaznata kako kupuvanje vreme dodeka ne go istrenirate sakaniot obrazec na odnesuvanje.

So drugi zborovi, protivuslovuvanjeto odlicno funkcionira bez kaznuvanje, a so sto uspevate da gi izbegnete i site neprijatni propratni pojavi. Posebno, mnogu poveke sakam da bidam ”dobro momce”.

Obrazecot na odnesuvanje koj ke go odberete kako sprotiven mora da bide takov, da fizicki ne moze da se odviva istovremeno so odnesuvanjeto koe sakate da go iskorenite.
 
Na primer, ne go ucete kuceto da lae za da protivuslovite ”moljakanje” na hrana. Toa verovatno ke rezultira so toa sto ke imate kuce koe ”moljaka” hrana so laenje, a ne kuce koe samo se ligavi i neprekidno zjapa. Namesto toa, naucete go kuceto da lezi i ceka na prostirkata, podaleku od masata. Cesto pati ke mora da go vezbate noviot obrazec na odnesuvanje do poprilicno visoko nivo niz poveke treninzi pred da se obidete da go vovedete vo kontekst na vistinskiot zivot.

Vo slucaj na skokanje, kuceto bi moralo barem vo rudimentaren oblik da znae da sedi i ceka pred da pocnete sedenjeto da go primenuvate kako protivislovuvanje na taka silen nagon kako sto e skokot. Taka, najprvin vezbajte ”sedni – cekaj” so nagraduvanje so hrana na razlicni mesta, posebno na onie kade sto kuceto saka da skoka, kako sto e prostorot okolu vleznata vrata, na ulica… Koga kuceto potpolno ke gi sovladee naredbite ”sedi – cekaj” so minimalno poprecuvanje , poducuvjte go kako da ne skoka na vas (i na ostanatite clenovi na semejstvoto) vo momentite na visok rizik.
 

Kajgana Shop

Back
На врв Bottom