AVGUST VO MAKEDONSKATA ISTORIJA
02.08.1903. Po sostanokot na Glavniot {tab na Bitolskiot revolucioneren okrug, koj se odr`a na 26 juli 1903 godina, a na koj se razgleda sostojbata vo revolucionernite okruzi, se donese re{enie za semakedonsko narodno vostanie protiv Osmanliite so po~etok na 2 avgust. Iako vostanieto ne uspea da ja oslobodi Makedonija od pet vekovnoto ropstvo, uspea da ja razni{a Turskata imperija i da sozdade Kru{evska republika, koja be{e prvata republika na Balkanot, a na 13 avgust be{e krvavo uni{tena. Ilindenskoto vostanie, koe trae{e do po~etokot na noemvri 1903 godina, ima{e brojni bitki niz cela Makedonija, a najzna~ajni me|u niv bea bitkata kaj seloto Smilevo, Demirhisarsko, na Me~kin Kamen i Sliva, Kru{evsko, kaj seloto Karbunica, Ki~evsko, kaj seloto Armensko, Lerinsko, bitkata na Ra{anec i seloto ^ani{ta, Mariovsko.
02.08.1915. Vo Gevgelija e roden Josif Josifovski-Sve{tarot, borec, koj od 1941 godina u~estvuva{ vo NOB. Pri osnovaweto na partizanskiot odred “Dame Gruev”, postaven e za politi~ki komesar, a potoa stana komesar na prvata pokrupna voena edinica vo Makedonija, partizanskiot bataljon “Mir~e Acev” i komesar na Vtorata operativna zona na NOV i POM. Josif Josifovski-Sve{tarot zagina vo borba protiv balisite kaj seloto Klenoec, Ki~evsko, na 06.10.1943 godina.
02.08.1944. Vo prisustvo na 122 pretstavnici na makedonskiot narod od site delovi na Makedonija, vo prostoriite na manastirot “Sv. Prohor P~inski”, se odr`a Prvoto zasedanie na ASNOM. Na ova zasedanie se potvrdi dr`avno-pravnata polo`ba na Makedonija kako dr`ava na makedonskiot narod i malcinstvata koi `iveat vo nea, i kako ramnopravna federalna republika vo ramkite na Federativna Narodna Republika Jugoslavija.
03.08.1902. Vo seloto Vi{eni, Kostursko, otkako be{e predaden i opkolen od osmanliskata vojska, po herojskata borba {to se razvi vo edna ku}a, koja {to neprijatelot ja zapali, otkako mu privr{i municijata, se samoubi Lazar Moskov, eden od vrvnite makedonski apostoli i revolucioneri vo borbata za sloboda na makedonskiot narod. Lazar Moskov vo pretsmrtnoto pismo, pokraj drugoto napi{a: “Napi{ete vo vesnicite deka ne ni e `al {to umirame od kur{umi, no ni e `al deka ne ja dostignavme idejata da ja oslobodime tatkovinata. Na{ite drugari neka go realiziraat ovoj patriotski zafat. Znajte, drugari, deka so nas ni{to ne se izgubuva. Kura`, ne pla{ete se, }e se stavi kraj na s# i }e blesne slobodata”. Ova go napi{a otkako mu zaginaa negovite verni drugari Timo i Koqo Ra{ajkovi od Vi{eni. Lazar Moskov e roden vo seloto D’mbeni, Kostursko, vo 1877 godina.
04.08.1903. Vo Kru{evo vleze [tabot na kru{evskite vostanici, sve~eno do~ekan od narodot, a na~alnikot na [tabot, Nikola Karev, pred gra|anite odr`a revolucioneren govor, proglasuvaj}i ja prvata makedonska narodna republika i go povika narodot da izbere privremena republikanska vlada. Pritoa be{e osnovana vlada so u~estvo na site narodnosni grupi vo gradot: Makedonci, Vlasi i Albanci.
06.08.1900. Eden od osnova~ite i rakovoditeli na TMORO, Dame Gruev, be{e zatvoren i osuden na 10 godi{na robija. Po dvegodi{no robuvawe vo bitolskiot zatvor, kade {to se sre}ava nelegalno so mnogu makedonski revolucioneri, me|u niv i so Goce Del~ev, turskite vlasti go ispra}aat na robija vo Podrum Kale, Mala Azija, za da go otrgnat {to podaleku od Makedonija i da go namalat negovoto vlijanie srede makedonskoto revolucionerno dvi`ewe.
09.08.1873. Vo Skopje, od Solun, pristigna prviot voz. Makedonija stana edna od retkite zemji vo svetot vo koja {to be{e izgradena `elezni~ka linija, samo 50 godini po pu{taweto vo rabota na prvata lokomotiva vo svetot.
11.08.1949. Pogina Krsto Mangov, golem makedonski borec za nacionalna i socijalna sloboda, komunist i revolucioner. Toj pogina blizu seloto Breznica, Kostursko, za vreme borbata pome|u Demokratskata armija na Grcija i Monarhofa{isti~kata kralska armija.
11.08.1992. Sobranieto na Republika Makedonija ja usvoi Odlukata so koja `olto-zlatnoto {esnaesetkrako makedonsko sonce od Kutle{, na crvena podloga, postanuva slu`beno zname na Republika Makedonija. So istata Odluka, i himnata “Denes nad Makedonija” postanuva slu`bena himna na Republika Makedonija.
12.08.30g.p.n.e. Po~ina Kleopatra VII, poslednata makedonska vladetelka na Egipet. Kleopatra be{e }erka na Ptolemej XII, potomok na Ptolemej I, drugar i general na Aleksandar Makedonski, koj po smrtta na velikiot vojskovoditel postanal makedonski vladetel na Egipet.
15.08.1911. Umre pro~ueniot makedonski vojvoda Apostol Petkov-Enixevardarskoto sonce. Toj e eden od prvite smeli i hrabri sinovi na makedonskiot narod, {to izleguvaat so pu{ka v raka da se borat protiv osmanskite agi i begovi u{te pred da zapo~ne organiziranata borba na makedonskiot narod preku VMRO. Podocna so zapo~nuvaweto na dejnosta na VMRO, Apostol Petkov se priklu~uva vo nejzinite redovi i vo po~etokot na 1900 godina postanuva ~etnik vo Gevgeliskata revolucionerna ~eta, a potoa stanuva okoliski vojvoda vo Enixe-Vardarsko.
17.08.1903. Vo blizinata na s. Armensko, Lerinska okolija, zdru`enite kosturski i lerinski odredi izvojuvaa golema pobeda i go desetkuvaa osmanliskiot garnizon vo mesnosta Bigla. Svojot bes od pretrpeniot poraz neprijatelot go isturi vrz Armensko: seloto be{e ograbeno i opo`areno, a nad 130 `eni, deca i starci bea ubieni i masakrirani.
18.08.1943. Na Slavej Planina, Debarca, od pripadnici na Bitolsko-prespanskiot partizanski odred “Dame Gruev”, od Vele{kiot odred “Dimitar Vlahov”, od Prilepskiot odred “\or~e Petrov” i od novodojdenite borci od teritorijata na Debarca e osnovan prviot makedonski bataljon “Mir~e Acev” so ja~ina od 200 borci. So odluka na Vladata na Republika Makedonija od 03.06.1993 godina, 18 avgust e proglasen za Den na Armijata na Republika Makedonija.
21.08.1908. Za vreme Mladoturskata revolucija, trista vostanici ja oslobodija Bitola i od bitolskiot zatvor gi oslobodija zatvorenicite, koi voglavno bea Makedonci.
23.08.1870. Vo selo Kozica, Ki~evsko, roden e legendarniot makedonski borec i vojvoda, Jordan Piperkata. Vo sredinata na avgust 1903 godina vo neramna borba so golemi turski sili na ~elo so Bahtijar pa{a, borej}i se hrabro, zagina. Jordan Piperkata ima{e golem avtoritet me|u narodot, a za vreme na Ilindenskoto vostanie zede vidno u~estvo.
18.08.1903. Po razbivaweto na osmanliskiot garnizon na 2 avgust 1903 gonina, na 28 istiot mesec, s. Smilevo be{e napadnato od mnogubrojna osmanliska vojska. So odbranata na seloto rakovode{e Dame Gruev. Po `estokata borba, osmanliite navlegoa vo seloto, go opo`arija I izvr{ija masakrirawe na 250 `eni i deca vo nesnosta Golem Gar, na Bigla Planina.
29.08.1882. Vo Veles umre Jordan Haxikonstantinov-Xinot, makedonski prerodbenik, eden od najproduktivnite kulturni rabotnici od 19 vek, poet, dramski pisatel, biograf, u~itel, meteorolog, filizof, etnolog, novinar, sobira~ na starini i borec protiv fanariotskoto dvi`ewe. Roden e vo Veles, okolu 1820 godina.
