[FONT="]Il[/FONT][FONT="] e edno od trite glavni imiwa so koi se narekuva nepersonaliziraniot Bog (na svetlinata, videlinata, odnosno na Sonceto), koe ime e najra{ireno kaj Semitskite narodi, odnosno vo sredinata pome|u : narodite koi go koristat imeto Deus (severnite Indoevropski narodi) i onie koi go koristat imeto Ra (ju`nite narodi) za da go imenuvaat istiot Bog. Na ovie prostori toa ime e dojdeno so doseluvaweto na Grcite (kako semitski narod, ili kom{ii na semitskite narodi) na odredeni periferni delovi od Balkanskiot (Makedonskiot) Poluostrov vo vtoriot Milenium p.n.e. Vo sli~na forma, kako Ilu, postoi kaj Arapite i Vaviloncite, dodeka kako Il, odnosno Ilum go sre}avame kaj `itelite na Ju`na Arabija. Su{tinata na ovoj Bog, a toa e osvetluvaweto, odnosno prosvetluvaweto, se izrazuva preku zborot koj e proizlezen od ova ime : Iluminacija. Kaj Grcite Ilios e bog na sonceto, dodeka kaj Evreite go ima vo formata El, ili popoznat e (od Biblijata) vo negovata mno`inska forma : Elohim, no i Grcite ja koristat istata forma El (Hel) vo Helios, Helada, Helena i sli~no. I Muslimanskiot Bog Alah vsu{nost doa|a od izrazot [/FONT]Al[FONT="]-[/FONT]Illah[FONT="]. Na na{ite prostori ova ime e najverojatno doneseno od strana na Grcite koga se doseluvale na ovie prostori vo vtorata polovina na Vtoriot Milenium pred na{ata era i go ima vo Gr~kata varijanta na imeto na Troja : Ilion i vo imeto na edno od plemiwata koi se nao|ale severozapadno od Makedonskata zemja : Iliri, koi spored nekoi podatoci (gi naveduva i Vasil Tupurkovski vo knigata "Skazna za drevna Makedonija") se naselile pokraj Jadranskoto More, severno od dene{na Albanija {to govori deka so nivnoto naseluvawe e doneseno i nivnoto ime, no i imeto na nivniot vladetel : Bard-il. Dodeka pak, imiwata za vidot na zemja : ila, ilovica, ilova i imeto na voenata formacija od anti~kata Makedonska vojska : Ila, mo`e samo slu~ajno da se sovpa|aat so imeto na ovoj Bog (zborot Ila mo`e da doa|a od imeto na brojot Iljada i mo`no e da e povrzan so brojot na vojnicite vklu~eni vo voenata formacija). I samiot zbor Iljada mo`e da e povrzan so Bo`joto ime Il, zatoa {to tolku golem broj sigurno bi bil "Bo`ji broj". Postoi i edna interesna sostojba da takanare~enata "slovenska" imenka za Sonce i ovaa Semitska imenka za Bogot na Sonceto Il, se nao|aat vo eden ist zbor, a toa e francuskata imenka za Sonce : [/FONT]Soleil[FONT="]. Isto taka i angliskoto ime za "sjaj", "sjajnost" : [/FONT]brilliance[FONT="], go sodr`i zbor~eto Il. Ova ime e sostaven del od mnogu li~ni imiwa ra{ireni niz svetot, kako na primer : Ilija, Ilinka - Ilina (imeto e soodvetno na Helena - Elena - Lenka, mo`e da se "prevede" kako : Bo`ana, a pokraj toa imeto Helena ima i tipi~en makedonski sufiks : "na"), Ismail (I{mail), Samuil, Manoil - Imanuel (vo prevod zna~i : "Bog-so-nas" i simptomati~no e {to se sovpa|aat na{iot zbor mene, so mene i prviot del od ova ime : Imanu, ili {to bi se reklo : Imene - "Bog e so mene"), ilirskiot vladetel Bardil, Azriel, Rafail, Gavril i t.n. Zborot Il, kaj nas se za~uval i vo imeto na {umskite duhovi Vili i Samovili (sli~nosta na zborot Samovila so li~nata imenka Samoil mo`ebi e samo slu~ajna). Imeto Il, pretpostavuvam, ima originalno poteklo od Semitskite narodi, a kaj nas e dojdeno so doseluvaweto na Grcite na ovie prostori i so posredstvo na Hristijanstvoto. Na ovie prostori pove}e bilo vo upotreba imeto Deus, zbor koj poteknuva od Arievskiot, Indoevropskiot odnosno Sanskrit jazikot (mo`am da napi{am ne{to i za Deus ako treba). Treto ime koe isto taka ima {iroka upotreba vo antikata e imeto Ra, odnosno Re. Toa ime najmnogu se koristi vo Egipet, no i vo ju`na Indija vo formata Ram, Rama, Brama, no i vo sostav na nekoi bo`estveni imiwa kako {to e na primer Indra. Interesno e {to i na sosema drugiot kraj na planetava, "imeto na vrhovniot Bog od Peruanskata religija bil : [/FONT]Illya[FONT="]-[/FONT]Tiqsi Virachoca Pachayachachiq[FONT="], ~ij {to simbol se sedumte yvezdi Plejadi (yvezdi vo soyvezdieto Bik), svateni kako sedumte o~i na Vira~oka." (vo navodnicite e prevzemeno od knigata na Petar Kolosimo "I Odisej od yvezdite" str. 33). Pokraj toa i Acte{kiot Bog na Sonceto se vikal[/FONT][FONT="] [/FONT]Huitsilopthlij[FONT="], koe ime (pokraj sovpa|aweto {to i toj Bog bil Bog na Sonceto isto kako Bogot Il) vo svojot sreden del go sodr`i ova ime vo formata ilo : [/FONT]Huits-ilo-pthlij [FONT="](dokolku i krajniot del od ova ime : [/FONT]hlij[FONT="], ne go ima istoto poteklo)[/FONT]. [FONT="]Pokraj ovie primeri, treba da se spomene deka i Vavilonskiot Bog na Veterot se vikal Enlil (Enl-il) i bil sin na Bogot na Neboto Anu, a so neboto e povrzan i evrejskiot epitet Elion koj {to zna~i : "Vi{niot". Ovde }e citiram i dva drevni mita naporedni so Op{tiot potop vo "Postanokot" od Biblijata : eden gr~ki i eden akadski, navedeni vo deloto "Hebrejski Mitovi" od Robert Grejvs i Rafail Patai : "(1) Akadskiot mit, koj go nao|ame vo "Epot za Gilgame{", im bil poznat i na Sumercite, Hurijcite i Hetitite. Vo nego junakot Utnapi{tim go opomenuva Ea, Bogot na mudrosta, deka drugite Bogovi pod vodstvo na Enlil, tvorecot na svetot, naumile da napravat Op{t potop i deka zatoa treba da si napravi sebesi brod. Pri~inata poradi koja {to Enlil odlu~il da gi sotre site lu|e bila, se ~ini, taa {to propu{tile da mu podnesat novogodi{ni `rtvi." (2)"Bidej}i Grcite go personificirale "Betil" kako eden od sinovite na Bogot na neboto Uran i zemjata-majka Gea; i bidej}i deka, prema Sanhunijaton, El (kogo {to Filon od Biblos go poistovetuva so Kronos) imal isto poteklo, verojatno [/FONT]Baetylos[FONT="] [/FONT][FONT="]e nare~en prema fenikiskiot ili evrejskiot izraz[/FONT][FONT="] [/FONT]Bet-El[FONT="], so zna~ewe "Ku}a na Bogot El". Hezihie isto taka bele`i deka kamenot podmetnat namesto novoroden~eto Zevs, koj {to Uran go progoltal i podocna isplukal, bil poka`uvan vo Delfi i go nosel nazivot "Betil", sve{tenicite go prema~kuvale so maslo sekoj den i, kako {to pi{uva Pauzanija, go pokrivale so sirova volna vo sve~eni prigodi."[/FONT]
[FONT="]Kako {to mo`e ~itatelot da primeti i vo dvata mita se provlekuva Bo`joto ime Il kako sostaven del na imiwata na Bogovite Enlil i Betil. Pokraj ovie imiwa i imeto na Bo`icata Ilitija go sodr`i vo sebe op{toto ime za Bog - Il. Ilitija bila Bo`ica za{titni~ka na pora|aweto, prvobitno bila posebno Bo`estvo. Podocna toa ime stanalo edno od imiwata na Bogiwata Artemida. Vo istiot kontekst bi go spomenal i Il-Biti koj bil starovavilonsko ku}no Bo`estvo, za {to govori i samoto negovo ime : Il zna~i "Bog", a Biti doa|a od imenkata za ku}a : but(i) ili vo celost negovoto ime bi se prevelo kako : "ku}en Bog". No i vo indiskata mitologija (iako vo Indija najmnogu se vo upotreba bo`estvenite imiwa Deus i Ra) vo odredeni slu~aevi go sre}avame bo`estvenoto ime Il. Taka, na primer, Ila bila `ena {to bila sozdadena od `rtvata na Manu. Toj koga se spasil od golemiot potop na planinata Himalai, prinesol `rtva frlaj}i od planinata vo vodata malku maslo i sirewe od {to se rodila Ila, koja {to se pretstavila kako negova }erka. Potoa od negovoto kivnuvawe se rodil negoviot sin Ik{vaku od kogo vodat poteklo carevite od Son~eviot rod, {to vladeat na istok. Vo istata mitologija postoi i imeto na Ilavila koja bila }erka na dostoinstven asket od Son~eviot rod. Se oma`ila za asketot Pulastja (~etvrtiot sin roden od duhot na Brama), a nejzin vnuk e Kubera, Bog na bogatstvoto i gospodar na Jak{ite koi {to se planinski duhovi {to gi ~uvaat bogatstvata. [/FONT]
[FONT="]Kaj nas, imeto na ovoj Bog se za~uval vo odredeni toponimi, kako na primer : Ilina Planina, Bitola (imeto na gradot doa|a od kombinacijata na zborovite But (Bit) {to zna~i - ku}a, kaj nas se za~uval vo zborovite butka i butik i zborot Il {to zna~i - Bog, ili vo celost Bitola zna~i : Bo`ja ku}a - {to soodvetstvuva na imeto Manastir kako {to e poznat ovoj grad vo tursko vreme), Butel (imeto na skopskite grobi{ta e isto so ona na gradot Bitola i po forma i po zna~ewe) i drugi toponimi pomalku poznati. (Mo`ebi i zborot Buthil od vestern romanite - kako {to gi narekuvaat grobi{tata). Toponimi so imeto na ovoj Bog ima nasekade : Vetil (isto e so Betil i Bitola), Vavilon (Bab-Ilu - zna~i Bo`ja Vrata), Izrail i t.n. Duri i na{iot praznik Ilinden e vo ~est na sonceto koe vo Avgust najjako gree, a Sveti Ilija Gromovnik se vozi po neboto vo ognena ko~ija kako i negoviot istoimenik Helios.[/FONT]
