bitushanec
Борец за човекови права
- Член од
- 17 јануари 2006
- Мислења
- 3.741
- Поени од реакции
- 814
Postojat istrazhuvachi koi smetaat deka i navistina vo nekoi od iminjata na antichkite balkanski bogovi (nepravedno narecheni - "grchki"), i pokraj toa shto do nas stignale preku svojata grchka transkripcija, mozhe da se prepozne slovenska etimologija.
Da ja zemime, na primer, grchkata bozhica Atena. Dali nejzinoto ime ima etimoloshka opravdanost vo nekoi od slovenskite jazici? Za ovaa bozhica se znae deka bila rodena od glavata na svojot tatko Zevs. Znachi, taa bila "tatina". Imenkata tatko, znaeme deka na t.n. staroslovenski jazik se vikala ata. Znachi, na t.n. staroslovenski jazik, bozhicata rodena od glavata na svojot tatko, bi go dobila imeto - Atina ("onaa koja mu pripagja na svojot ata"). Inaku, vo grchkiot jazik ne postoi etimoloshko tolkuvanje za ova ime.
Slichno e i so imeto na bogot na moreto Posejdon, vo koe se prepoznavaat makedonskite (slovenski) imenki posed i dno (vo nekoi jazici: don), po shto etimologijata na Posejdon bi bila "toj shto go poseduva dnoto". Vakvo tolkuvanje na ova ime nudi i poiznatiot srpski istorichar Branko Gavela ("Istorija antichke umetnosti", str. 23).
Vo ovoj kontekst, Zevs bi mozhel da se povrzi so imenkata dzvezda, Kronos so kruna (toj bil gospodar na univerzumot), a Hera so era.
Vo imeto na Afrodita se prepoznavaat imenkite afra (morska pena) i dita (dete), a taa, sproed legendata, i navistina bila rodena od morska pena, t.e. bila "dete na morskata pena" (Afro-dita).
Za Apolon se znae deka bil bozhestvo na svetlinata, a vo negovoto ime se prepoznava imenkata apla (jasnotija, svetlina). Negovata majka, pak, se vikala Leto.
Vo imeto na bogot na lekuvanje Asklepij se prepoznava deneshniot makedonski glagol sklepi (poprava).
Ima slichnost i pomegju imeto na bozhicata na mirot Irena i deneshnata makedonska pridavka smirena (mirna).
Isto mozhe da se kazhe i so imeto na bozhicata Niks, chie ime oznachuvalo nokj.
Imeto Leda, so koja Zevs vodel ljubov prepraven kako lebed, asocira tokmu na imenkata lebed.
Vo imeto na Orfej se prepoznavaat imenkite gora i pee (toj shto pee po gorite - Gorpej, t.e. Orfej). Vo prilog na vakvata pretpostavka da spomneme deka e poznato oti soglaskite "f" i "p" chestopati si gi zamenuvaat mestata (na primer: Prokofie i Prokopie i sl.), a poznato e deka i denes vo grchkiot jazik gorata se vika oros.
Analogno na ova e i imeto na planinskite (gorskite) bozhici oreadi.
Vo imeto na bogot na plodnosta Pluto se prepoznava deneshnata makedonska (i slovenska) imenka plod. Odyssey Belchevsky: "A new look at classical mythology with the help of Slavic and Macedonian vocabularies", Zbornik tretje mednarodne konference "Staroselci v Evropi" Zaloznistvo Jutro, Ljubljana, 2005, str. 140).
Isto e i so imeto na bozhicata na zemjata, koja se vikala Zemela.
Ovde e imeto na satirot Silen, koj bil sovetnik na Dionis.
Imeto na horite, koi vo mitologijata bile poistovetuvani so chasovite, nesomneno potsetuva na slovenskiot zbor uri (chasovi).
Interesen e i sluchajot so etimologijata na mitoloshkata lichnost Smirna, koja poradi grev kon svojot tatko, se pomolila na bogovite da ja napravat nevidliva, no tie ja napravile nepodvizhna so toa shto ja prestorile vo drvo, koe go dobilo imeto smirna. Ochigledno deka ovde se prepoznava deneshnata makedonska pridavka smirena, shto i semantichki se poklopuva so imeto na ovaa mitoloshka lichnost.
Ima i drugi vakvi sluchai.
Inaku, jasno e deka, ne site iminja na antichkite bozhestva asociraat na deneshni makedonski (slovenski) zborovi, no da potsetime deka, od eventualnoto nivno sozdavanje od strana na Pelazgite, do denes, se pominati nekolku mileniumi, koi, sigurno deka izvrshile vlijanie vrz izgovorot na ovie iminja.
Postojat mislenja deka i poznatata Mikenska civilizacija pretstavuva delo na Pelazgite (Enkarta, cit. delo, naslov Pelasgians) koi, spored ovaa enciklopedija, zhiveele na pogolem prostor od deneshniot juzhen Balkan i Mala Azija.
Vo Ukraina se pronajdeni golem broj arheoloshki predmeti od "mikenski tip" so poteklo od regionot od Egejsko More. (Gjorgji Pop-Atanasov "Biblijata za Makedonija i Makedoncite", str. 59, citirano spored: A. P. Smirnov: Skifi, Moskva, 1966, str. 30).
Vekje navedovme indicii i podatoci za postoenje na slovenski kulturni segmenti na Balkanot ushte so vekovi pred Golemata preselba na narodite, a takvi indicii ima i drugi.
Da ja zemime, na primer, grchkata bozhica Atena. Dali nejzinoto ime ima etimoloshka opravdanost vo nekoi od slovenskite jazici? Za ovaa bozhica se znae deka bila rodena od glavata na svojot tatko Zevs. Znachi, taa bila "tatina". Imenkata tatko, znaeme deka na t.n. staroslovenski jazik se vikala ata. Znachi, na t.n. staroslovenski jazik, bozhicata rodena od glavata na svojot tatko, bi go dobila imeto - Atina ("onaa koja mu pripagja na svojot ata"). Inaku, vo grchkiot jazik ne postoi etimoloshko tolkuvanje za ova ime.
Slichno e i so imeto na bogot na moreto Posejdon, vo koe se prepoznavaat makedonskite (slovenski) imenki posed i dno (vo nekoi jazici: don), po shto etimologijata na Posejdon bi bila "toj shto go poseduva dnoto". Vakvo tolkuvanje na ova ime nudi i poiznatiot srpski istorichar Branko Gavela ("Istorija antichke umetnosti", str. 23).
Vo ovoj kontekst, Zevs bi mozhel da se povrzi so imenkata dzvezda, Kronos so kruna (toj bil gospodar na univerzumot), a Hera so era.
Vo imeto na Afrodita se prepoznavaat imenkite afra (morska pena) i dita (dete), a taa, sproed legendata, i navistina bila rodena od morska pena, t.e. bila "dete na morskata pena" (Afro-dita).
Za Apolon se znae deka bil bozhestvo na svetlinata, a vo negovoto ime se prepoznava imenkata apla (jasnotija, svetlina). Negovata majka, pak, se vikala Leto.
Vo imeto na bogot na lekuvanje Asklepij se prepoznava deneshniot makedonski glagol sklepi (poprava).
Ima slichnost i pomegju imeto na bozhicata na mirot Irena i deneshnata makedonska pridavka smirena (mirna).
Isto mozhe da se kazhe i so imeto na bozhicata Niks, chie ime oznachuvalo nokj.
Imeto Leda, so koja Zevs vodel ljubov prepraven kako lebed, asocira tokmu na imenkata lebed.
Vo imeto na Orfej se prepoznavaat imenkite gora i pee (toj shto pee po gorite - Gorpej, t.e. Orfej). Vo prilog na vakvata pretpostavka da spomneme deka e poznato oti soglaskite "f" i "p" chestopati si gi zamenuvaat mestata (na primer: Prokofie i Prokopie i sl.), a poznato e deka i denes vo grchkiot jazik gorata se vika oros.
Analogno na ova e i imeto na planinskite (gorskite) bozhici oreadi.
Vo imeto na bogot na plodnosta Pluto se prepoznava deneshnata makedonska (i slovenska) imenka plod. Odyssey Belchevsky: "A new look at classical mythology with the help of Slavic and Macedonian vocabularies", Zbornik tretje mednarodne konference "Staroselci v Evropi" Zaloznistvo Jutro, Ljubljana, 2005, str. 140).
Isto e i so imeto na bozhicata na zemjata, koja se vikala Zemela.
Ovde e imeto na satirot Silen, koj bil sovetnik na Dionis.
Imeto na horite, koi vo mitologijata bile poistovetuvani so chasovite, nesomneno potsetuva na slovenskiot zbor uri (chasovi).
Interesen e i sluchajot so etimologijata na mitoloshkata lichnost Smirna, koja poradi grev kon svojot tatko, se pomolila na bogovite da ja napravat nevidliva, no tie ja napravile nepodvizhna so toa shto ja prestorile vo drvo, koe go dobilo imeto smirna. Ochigledno deka ovde se prepoznava deneshnata makedonska pridavka smirena, shto i semantichki se poklopuva so imeto na ovaa mitoloshka lichnost.
Ima i drugi vakvi sluchai.
Inaku, jasno e deka, ne site iminja na antichkite bozhestva asociraat na deneshni makedonski (slovenski) zborovi, no da potsetime deka, od eventualnoto nivno sozdavanje od strana na Pelazgite, do denes, se pominati nekolku mileniumi, koi, sigurno deka izvrshile vlijanie vrz izgovorot na ovie iminja.
Postojat mislenja deka i poznatata Mikenska civilizacija pretstavuva delo na Pelazgite (Enkarta, cit. delo, naslov Pelasgians) koi, spored ovaa enciklopedija, zhiveele na pogolem prostor od deneshniot juzhen Balkan i Mala Azija.
Vo Ukraina se pronajdeni golem broj arheoloshki predmeti od "mikenski tip" so poteklo od regionot od Egejsko More. (Gjorgji Pop-Atanasov "Biblijata za Makedonija i Makedoncite", str. 59, citirano spored: A. P. Smirnov: Skifi, Moskva, 1966, str. 30).
Vekje navedovme indicii i podatoci za postoenje na slovenski kulturni segmenti na Balkanot ushte so vekovi pred Golemata preselba na narodite, a takvi indicii ima i drugi.
tebe..