- Член од
- 22 ноември 2011
- Мислења
- 376
- Поени од реакции
- 454
Prvo da se izvinam za latinicata, bidejki ovde nemam moznost da rabotam so MK poddrska ili font. Temava ja otvoram so cel da prenesam nesto od idejata za nacinot na dresura poznat kako "positive reinforcement training" kako model za modifikacija na odnesuvanjeto so nadez deka ke im pomogne na mnogu od sopstvenicite na kucinja da resat i sprecat nekoi od problemite so odnesuvanjeto na nivnite kucinja. Ova e razlicen aspekt na dresiranjeto od klasicniot alfa-sistem, ne bara nicija dominacija, tuku se iskoristuva prirodniot nacin na ucenje na kucinjata. Ova moze sekoj sam da go raboti, samo treba pravilna primena na principite koi ke gi obrazlozam. Tekstov go sostaviv vo kombinacija od literatura od poveke dreseri, veterinari i bihevioristi kako i razgovori i prakticna rabota so dreseri i bihevioristi od RSPCA. Bidejki e podolg, ke go podelam na tri dela,1. Kako i zosto reagiraat kucinjata, 2. Kako ucat kucinjata i 3. metodi na modifikacija na odnesuvanjeto.
@Vanlok @Lu @ZeenaK9 @SaltNPepa @Doc Holliday i drugi, eve nesto za diskusija
1.
Golem broj na sopstvenici imaat problem so odnesuvanjeto na nivnite kucinja. Najcesto, losoto odnesuvanje se povrzuva so dominantnosta kaj kucinjata I site posledovatelni problemi koi se nadovrzuvaat na losata socijalizacija I dresura. No vsusnost, najcestite seriozni problemi vo odnesuvanjeto se rezultat na strav koj kaj kucinjata cesto doveduva do agresija od strav. Stravot e delumno povrzan so prirodnite razvojni fazi niz koi minuvaat zivotnite.
Vo neonatalniot period (od ragjanje do otvaranje na ocite) senzornite sistemi ne se razvieni I edinstvena cel na zivotnite e hrana I toplina.Togas tie nemaat custvo na strav I vo ovoj period duri I traumatski iskustva nemaat dolgotraen negativen efekt vrz niv.
Tranzicioniot period trae samo 1 nedela po otvaranjeto na ocite I togas pocnuva razvivanjeto na mozocnata aktivnost, malite pocnuvaat da si igraat megjusebe.
Periodot na socijalizacija, spored (Scott & Fuller, 1965) trae od 3 do 12 nedela so najjaka senzitivnost pomegju 6-8 nedela.Togas razvivaat privrzanost za ostanatite od legloto I drugi zivotni vo nivnata grupa, ucat da gi prifakjaat lugeto, drugite zivotni, nivnata I drugi okolini kako bezbedni. Na pocetokot na ovoj period kucencata moze lesno da se isplasat no brzo se oporavuvaat I ucat deka predmetite ili lugeto koi gi isplasile se bezbedni. Kako sto zreat, stanuvaat se ponedoverlivi kon nepoznati luge, zivotni I novi predmeti I okolini. Ovaa promena e bitna za prezivuvanje, bidejki gi sprecuva malite da dojdat do nekoja opasnost. Prodolzena periodicna socijalizacija e bitno da se sproveduva I ponatamu do 6-8 meseci starost, bidejki mnogu kucenca koi bile odlicno socijalizirani na 12 nedeli, ke regresiraat nazad, sto e mozno povrzano so periodot na zgolemena osetlivost na strav koja moze da se pojavi pomegju 4-6 meseci starost. Vaznosta na socijalizacijata kaj mladite kucinja e dokazana so poveke istrazuvanja (Serpell & Jagoe , 1995), (Freedman et al. 1961).
Ova ukazuva deka kucinjata treba da se zapoznavaat so mnogu novi luge, predmeti, zivotni I okolini rano vo zivotot, za vreme na senzitivnata faza na socijalizacija, koga stravot ne e tolku izrazen I lesno mozat da se oporavat od slucki koi gi isplasile. Toa im pomaga da naucat deka nepoznati luge, zivotni I okolini ne se zakana kako I polesno da se spravuvaat so stresni nastani ili situacii koi predizvikuvaat strav.
Za da se spravime so stravot, treba da znaeme da go prepoznaeme. Isplasenite zivotni reagiraat na tri nacini – beganje, “zamrznuvanje” I borba. Najlesno se prepoznavaat ocigledno isplasenite kucinja – reakcijata bi bila kako vie da vlezete na stadion dodeka se igra I nekoj naednas vi vikne “ Pazi, topka!” Ke se stutkate, ke ja pokriete glavata I ke se navednete nastrana od kade sto mislite deka bi doletala topkata no istovremeno ke probate da vidite kade e. Isplaseno kuce se navednuva sakajki da izbegne da bide doprano od liceto od koe se plasi, se stutkuva I se vrti nastrana od nego I celoto telo mu e zategnato. Obicno gi vedne I glavata I ocite no sepak se obiduva da pogledne kade se racete od koi se plasi. Poradi ova se gleda belkata na okoto koe e sirum otvoreno I karakteristicno se vika “whale eye” ako pobarate na internet. Usite mu se nazad I nastrana sobrani do glavata a opaskata mu e pomegju nozete. Usite mozat da se drzat nastrana I vo drugi slucai, kako na primer pri ceskanje I slicno no nikogas ne smeete da se bazirate samo na niv, vazen e opstiot izraz na liceto, obicno ocite se sirum otvoreni I jasno moze da se primeti izraz na napnatost I strav. Drugi znaci na strav moze da bidat cesto razgleduvanje nasekade okolu niv,barajki opasnost, cesto oblizuvanje na usnite, prozevanje I zbivtanje, zgolemeno ligavenje, odbivanje na hrana, uriniranje, defeciranje, mozat da izgledaat sonlivi, ne odgovaraat kako sto treba na komandi vo koj slucaj ostro povtoruvanje na komandite samo im ja zgolemuva voznemirenosta. Kucinjata lesno mozat da naucat deka napadot e najdobra odbrana, I deka treba da napadnat koga se isplaseni,duri I pred zakanata (predmet, zivotno, covek itn.) I da se doblizi.
Postojat mnogu soveti koi ni kazuvaat deka morame da se postavime kako alfa, I teorijata za socijalna dominacija e dolgogodisen primaren model za dresura na kucinjata. So tek na vremeto, mnogu poveke e zgolemeno razbiranjeto na odnesuvanjeto na kucinjata kako I razbiranjeto na dominancijata I hierarhijata kaj divite zivotni. Za da se razbere kade teorijata na dominacija se vklopuva vo odnesuvanjeto I negovata modifikacija, I da se razbere koi odnesuvanja taa gi objasnuva a koi ne, treba da se ima dobro poznavanje na teorijata za dominacija. Iako dominacijata obicno se opisuva kako karakterna osobina, taa ne e toa. Dominacija e odnos pomegju individui koj se vospostavuva so sila, agresija I submisija za da se odredi koj ima privilegiran pristap do poveke resursi, kako hrana, leglo, zenka itn. Vaka generalno funkcioniraat hierarhiite na zivotni koi ziveat vo grupi, megju koi se I volcite. Dominantno-submisiven odnos ima samo koga edna od individuite postojano e submisivna. Koga odnosot e vospostaven, se zajaknuva so zavzemanje na predupreduvacki stavovi ili ritualni agresivni I submisivni stavovi a ne so borba. Submisivnite stavovi se nameneti da ja namalat I zaprat agresijata od strana na drugoto zivotno I da signaliziraat deka submisivnoto zivotno nema namera da se bori. Za da agresijata bide definirana kako dominantna, mora da se pojavi kaj poveke tipovi na resursi kako hrana, leglo, vnimanie od sopstvenikot I agresivnoto zivotno mora da pokazuva znaci na samodoverba a ne nesigurnost ili strav. Ako agresijata se pojavuva samo za eden tip resurs, na primer samo za hrana ili samo za igracki, toa e pozesivna agresija I ne e povrzana so rangiranje. Kaj kucinjata vakvi odnosi moze da postojat, no ne se sekogas linearni I jasno izrazeni. Sporedeni so volcite, kucinjata so domestifikacijata dobile poslab nagon da se borat za povisok rang. Zatoa, za razlika od volcite, koga ke sretnat novo kuce tie se odnesuvaat poprijatelski I probuvaat da utvrdat dali I drugoto kuce e prijatelski nastroeno I raspolozeno za igra. Volcite od druga strana, sekoj novodojdenec go percipiraat kako zakana I se borat so nego.
Dominantno- submisivniot model nema nikakvo znacenje koga se odnesuva na odnesuvanjeto na kucinjata sto sopstvenicite go baraat kako doagjanje na povik, odenje pokraj noga I slicno. Koga tie se odnesuvaat nesoodvetno, toa ne e rezultat na baranje na povisok rang, tuku na toa sto vakvoto odnesuvanje bilo nagraduvano porano. Odnesuvanjeto ne mora da bide motivirano od lutina ili agresivni nameri za da dovede do agresija. Cesto, normalni odnesuvanja na kucenca I mladi kucinja koi se nagraduvaat, moze da dovedat do agresija. Primer, kucenca koi nesvesno gi nagraduvame koga kasaat so davanje na vnimanie I igra, moze da se razvijat vo vozrasni kucinja koi kasaat koga se vozbudeni.I bidejki ima kontinuirana vozbuda I agresija site prevozbudeni odnesuvanja kako laenje ili skokanje kon nekogo koga dovolno se nagraduvaat kaj nekoi kucinja, moze da eskaliraat do agresija.
Problemot so teorijata na dominacija I uporeba na sila e sto:
Kaznata mora da bide dovolno silna za sosema da go zapre nesakanoto odnesuvanje bidejki kuceto vo sprotivno ke go povtoruva pocesto. Problemot e sto mnogu sopstvenici pocnuvaat so ponisko nivo na sto kuceto se naviknuva I potoa se naviknuva I na sekoe zgolemuvanje na intenzitetot se dodeka ne dojdete do nivo koe e fizicki opasno a efektot e samo kratkotraen.
Jak intenzitet na kazna mozebi ke bide efektiven, no moze da predizvika I pregolema osetlivost I strav na kuceto od predmetot, covekot ili okolinata povrzana so kaznata, koj strav potoa moze da se generalizira kon slicni predmeti, konteksti ili luge. Opasna nuspojava e sto kaznata moze da predizvika I agresija koja moze da se preusmeri na predmeti, drugi zivotni I luge. Spored (Herron et al. 2008) tehniki kako udiranje na kuceto poradi nesoodvetno odnesuvanje, alfa-butkanje,fiksiranje oci vo oci I dominantno postavuvanje na mesto cesto predizvikuva agresiven odgovor od kuceto.
Tempiranjeto na kaznata mora da e vo momentot koga se slucuva nesakanoto odnesuvanje. Kaznuvanje posle prodolzen vremenski period nema efekt. Ako na primer ste se vratile doma a kuceto go izgrizalo mebelot ili se izmockalo doma, vas mozebi ke vi bide malku polesno ako mu se izrazvikate no se sto toa ke nauci e da bega I da se krie od vas, bidejki ponekogas se odnesuvate strasno, I nema bas najdobro da svati sto tocno loso napravilo, pa ke se plasi I vo slucai koga se slucilo nesto slicno a toa ne e vinovno.
Nagradata za nesakanoto odnesuvanje moze da e pogolem motivator od moznosta za kazna vo idninata. Taka, ako kuceto postojano vi ja butka korpata za gjubre I go rastura gjubreto, toa naucilo deka vo nea sekogas ima nesto interesno (nagrada) a kaznata koja bi ja dobilo pokasno, ako ja dobie, nema tolku da ja povrze so rasturanjeto na gjubreto. Uste pobitno e sto mora da ima kazna sekogas koga ima nesakano odnesuvanje, inaku imate duri sprotiven efekt. Naprimer, korpata so gjubreto – sekogas ima nesto interesno vo nea, a kazna nekogas ima, nekogas nema ( nekogas ste preiznervirani I preumorni da vikate po nego)– korpata stanala uste pointeresna I e uste pomotivirano da ja rastura.
Ova bese prviot del, pred da prodolzam ocekuvam komentari
@Vanlok @Lu @ZeenaK9 @SaltNPepa @Doc Holliday i drugi, eve nesto za diskusija
1.
Golem broj na sopstvenici imaat problem so odnesuvanjeto na nivnite kucinja. Najcesto, losoto odnesuvanje se povrzuva so dominantnosta kaj kucinjata I site posledovatelni problemi koi se nadovrzuvaat na losata socijalizacija I dresura. No vsusnost, najcestite seriozni problemi vo odnesuvanjeto se rezultat na strav koj kaj kucinjata cesto doveduva do agresija od strav. Stravot e delumno povrzan so prirodnite razvojni fazi niz koi minuvaat zivotnite.
Vo neonatalniot period (od ragjanje do otvaranje na ocite) senzornite sistemi ne se razvieni I edinstvena cel na zivotnite e hrana I toplina.Togas tie nemaat custvo na strav I vo ovoj period duri I traumatski iskustva nemaat dolgotraen negativen efekt vrz niv.
Tranzicioniot period trae samo 1 nedela po otvaranjeto na ocite I togas pocnuva razvivanjeto na mozocnata aktivnost, malite pocnuvaat da si igraat megjusebe.
Periodot na socijalizacija, spored (Scott & Fuller, 1965) trae od 3 do 12 nedela so najjaka senzitivnost pomegju 6-8 nedela.Togas razvivaat privrzanost za ostanatite od legloto I drugi zivotni vo nivnata grupa, ucat da gi prifakjaat lugeto, drugite zivotni, nivnata I drugi okolini kako bezbedni. Na pocetokot na ovoj period kucencata moze lesno da se isplasat no brzo se oporavuvaat I ucat deka predmetite ili lugeto koi gi isplasile se bezbedni. Kako sto zreat, stanuvaat se ponedoverlivi kon nepoznati luge, zivotni I novi predmeti I okolini. Ovaa promena e bitna za prezivuvanje, bidejki gi sprecuva malite da dojdat do nekoja opasnost. Prodolzena periodicna socijalizacija e bitno da se sproveduva I ponatamu do 6-8 meseci starost, bidejki mnogu kucenca koi bile odlicno socijalizirani na 12 nedeli, ke regresiraat nazad, sto e mozno povrzano so periodot na zgolemena osetlivost na strav koja moze da se pojavi pomegju 4-6 meseci starost. Vaznosta na socijalizacijata kaj mladite kucinja e dokazana so poveke istrazuvanja (Serpell & Jagoe , 1995), (Freedman et al. 1961).
Ova ukazuva deka kucinjata treba da se zapoznavaat so mnogu novi luge, predmeti, zivotni I okolini rano vo zivotot, za vreme na senzitivnata faza na socijalizacija, koga stravot ne e tolku izrazen I lesno mozat da se oporavat od slucki koi gi isplasile. Toa im pomaga da naucat deka nepoznati luge, zivotni I okolini ne se zakana kako I polesno da se spravuvaat so stresni nastani ili situacii koi predizvikuvaat strav.
Za da se spravime so stravot, treba da znaeme da go prepoznaeme. Isplasenite zivotni reagiraat na tri nacini – beganje, “zamrznuvanje” I borba. Najlesno se prepoznavaat ocigledno isplasenite kucinja – reakcijata bi bila kako vie da vlezete na stadion dodeka se igra I nekoj naednas vi vikne “ Pazi, topka!” Ke se stutkate, ke ja pokriete glavata I ke se navednete nastrana od kade sto mislite deka bi doletala topkata no istovremeno ke probate da vidite kade e. Isplaseno kuce se navednuva sakajki da izbegne da bide doprano od liceto od koe se plasi, se stutkuva I se vrti nastrana od nego I celoto telo mu e zategnato. Obicno gi vedne I glavata I ocite no sepak se obiduva da pogledne kade se racete od koi se plasi. Poradi ova se gleda belkata na okoto koe e sirum otvoreno I karakteristicno se vika “whale eye” ako pobarate na internet. Usite mu se nazad I nastrana sobrani do glavata a opaskata mu e pomegju nozete. Usite mozat da se drzat nastrana I vo drugi slucai, kako na primer pri ceskanje I slicno no nikogas ne smeete da se bazirate samo na niv, vazen e opstiot izraz na liceto, obicno ocite se sirum otvoreni I jasno moze da se primeti izraz na napnatost I strav. Drugi znaci na strav moze da bidat cesto razgleduvanje nasekade okolu niv,barajki opasnost, cesto oblizuvanje na usnite, prozevanje I zbivtanje, zgolemeno ligavenje, odbivanje na hrana, uriniranje, defeciranje, mozat da izgledaat sonlivi, ne odgovaraat kako sto treba na komandi vo koj slucaj ostro povtoruvanje na komandite samo im ja zgolemuva voznemirenosta. Kucinjata lesno mozat da naucat deka napadot e najdobra odbrana, I deka treba da napadnat koga se isplaseni,duri I pred zakanata (predmet, zivotno, covek itn.) I da se doblizi.
Postojat mnogu soveti koi ni kazuvaat deka morame da se postavime kako alfa, I teorijata za socijalna dominacija e dolgogodisen primaren model za dresura na kucinjata. So tek na vremeto, mnogu poveke e zgolemeno razbiranjeto na odnesuvanjeto na kucinjata kako I razbiranjeto na dominancijata I hierarhijata kaj divite zivotni. Za da se razbere kade teorijata na dominacija se vklopuva vo odnesuvanjeto I negovata modifikacija, I da se razbere koi odnesuvanja taa gi objasnuva a koi ne, treba da se ima dobro poznavanje na teorijata za dominacija. Iako dominacijata obicno se opisuva kako karakterna osobina, taa ne e toa. Dominacija e odnos pomegju individui koj se vospostavuva so sila, agresija I submisija za da se odredi koj ima privilegiran pristap do poveke resursi, kako hrana, leglo, zenka itn. Vaka generalno funkcioniraat hierarhiite na zivotni koi ziveat vo grupi, megju koi se I volcite. Dominantno-submisiven odnos ima samo koga edna od individuite postojano e submisivna. Koga odnosot e vospostaven, se zajaknuva so zavzemanje na predupreduvacki stavovi ili ritualni agresivni I submisivni stavovi a ne so borba. Submisivnite stavovi se nameneti da ja namalat I zaprat agresijata od strana na drugoto zivotno I da signaliziraat deka submisivnoto zivotno nema namera da se bori. Za da agresijata bide definirana kako dominantna, mora da se pojavi kaj poveke tipovi na resursi kako hrana, leglo, vnimanie od sopstvenikot I agresivnoto zivotno mora da pokazuva znaci na samodoverba a ne nesigurnost ili strav. Ako agresijata se pojavuva samo za eden tip resurs, na primer samo za hrana ili samo za igracki, toa e pozesivna agresija I ne e povrzana so rangiranje. Kaj kucinjata vakvi odnosi moze da postojat, no ne se sekogas linearni I jasno izrazeni. Sporedeni so volcite, kucinjata so domestifikacijata dobile poslab nagon da se borat za povisok rang. Zatoa, za razlika od volcite, koga ke sretnat novo kuce tie se odnesuvaat poprijatelski I probuvaat da utvrdat dali I drugoto kuce e prijatelski nastroeno I raspolozeno za igra. Volcite od druga strana, sekoj novodojdenec go percipiraat kako zakana I se borat so nego.
Dominantno- submisivniot model nema nikakvo znacenje koga se odnesuva na odnesuvanjeto na kucinjata sto sopstvenicite go baraat kako doagjanje na povik, odenje pokraj noga I slicno. Koga tie se odnesuvaat nesoodvetno, toa ne e rezultat na baranje na povisok rang, tuku na toa sto vakvoto odnesuvanje bilo nagraduvano porano. Odnesuvanjeto ne mora da bide motivirano od lutina ili agresivni nameri za da dovede do agresija. Cesto, normalni odnesuvanja na kucenca I mladi kucinja koi se nagraduvaat, moze da dovedat do agresija. Primer, kucenca koi nesvesno gi nagraduvame koga kasaat so davanje na vnimanie I igra, moze da se razvijat vo vozrasni kucinja koi kasaat koga se vozbudeni.I bidejki ima kontinuirana vozbuda I agresija site prevozbudeni odnesuvanja kako laenje ili skokanje kon nekogo koga dovolno se nagraduvaat kaj nekoi kucinja, moze da eskaliraat do agresija.
Problemot so teorijata na dominacija I uporeba na sila e sto:
Kaznata mora da bide dovolno silna za sosema da go zapre nesakanoto odnesuvanje bidejki kuceto vo sprotivno ke go povtoruva pocesto. Problemot e sto mnogu sopstvenici pocnuvaat so ponisko nivo na sto kuceto se naviknuva I potoa se naviknuva I na sekoe zgolemuvanje na intenzitetot se dodeka ne dojdete do nivo koe e fizicki opasno a efektot e samo kratkotraen.
Jak intenzitet na kazna mozebi ke bide efektiven, no moze da predizvika I pregolema osetlivost I strav na kuceto od predmetot, covekot ili okolinata povrzana so kaznata, koj strav potoa moze da se generalizira kon slicni predmeti, konteksti ili luge. Opasna nuspojava e sto kaznata moze da predizvika I agresija koja moze da se preusmeri na predmeti, drugi zivotni I luge. Spored (Herron et al. 2008) tehniki kako udiranje na kuceto poradi nesoodvetno odnesuvanje, alfa-butkanje,fiksiranje oci vo oci I dominantno postavuvanje na mesto cesto predizvikuva agresiven odgovor od kuceto.
Tempiranjeto na kaznata mora da e vo momentot koga se slucuva nesakanoto odnesuvanje. Kaznuvanje posle prodolzen vremenski period nema efekt. Ako na primer ste se vratile doma a kuceto go izgrizalo mebelot ili se izmockalo doma, vas mozebi ke vi bide malku polesno ako mu se izrazvikate no se sto toa ke nauci e da bega I da se krie od vas, bidejki ponekogas se odnesuvate strasno, I nema bas najdobro da svati sto tocno loso napravilo, pa ke se plasi I vo slucai koga se slucilo nesto slicno a toa ne e vinovno.
Nagradata za nesakanoto odnesuvanje moze da e pogolem motivator od moznosta za kazna vo idninata. Taka, ako kuceto postojano vi ja butka korpata za gjubre I go rastura gjubreto, toa naucilo deka vo nea sekogas ima nesto interesno (nagrada) a kaznata koja bi ja dobilo pokasno, ako ja dobie, nema tolku da ja povrze so rasturanjeto na gjubreto. Uste pobitno e sto mora da ima kazna sekogas koga ima nesakano odnesuvanje, inaku imate duri sprotiven efekt. Naprimer, korpata so gjubreto – sekogas ima nesto interesno vo nea, a kazna nekogas ima, nekogas nema ( nekogas ste preiznervirani I preumorni da vikate po nego)– korpata stanala uste pointeresna I e uste pomotivirano da ja rastura.
Ova bese prviot del, pred da prodolzam ocekuvam komentari