- Член од
- 3 декември 2007
- Мислења
- 3.718
- Поени од реакции
- 772
Ако има некој кој се занимава со овој новинарски жанр во слободно време, нека ги стави своите колумни овде, или пак доколку се инспирирате, темава е за тоа.Еве нешто мое постаро, објавено поодамна во магазинот во кој работев. Се извинувам за латиницата.
I se zapocna vo dalecnata 1970 godina... Koga nasite roditeli sedea vo klupite na osnovnite i na srednite ucilista i posetuvaa nastava. Kako sto samite tie se pofalija, "togas sinko,ne bese kako denes". "Profesorot vleguva vo ucilnica, ja recitira lekcijata, ocenuva postrogo, se fokusira isklucivo na materijalot i tolku". Taka znam deka se odnesuvale porano nastavnite kadri, dolzna im pocit! A sega, koga jas sedam vo istite tie klupi se ocekuva da bide poinaku, bidejki vospitniot element se utvrdilo deka e vazen i treba da mu se posveti vnimanie. Isprovocirana od eden muabet sto go slusnav pred nekolku denovi vo uciliste, se podzamisliv za toa kolku nie navistina sme vospituvani vo ucilistata, kolku ni se obrnuva vnimanie od profesorite kako licnosti a ne samo kako kon ucenici i vo sto lezi problemot vo slucaite koga ne sme. Eden moj prijatel prokomentira deka pedagoskiot fakultet e najlesen! Sto se podrazbira pod "najlesen", ne uspeav da doznaam. I ova ne sum go slusnala samo ednas. A zosto se potcenuva eden student koj ima zavrseno pedagoski, za razlika na primer od onoj koj ima prirodno matematicki fakultet, uste pomalku mi e jasno. Mislam deka pogolemiot del profesori se mnogu golemi strucnjaci vo svojata oblast koga se raboti za predavanja, poznavanje na materijalot, najnovi informacii i znaenja za predmetot sto go predavaat, i pedagoskiot del od nivnata struka go zaboravaat, ne mu obrnuvaat vnimanie, pa duri i ne se svesni za svoite propusti. Zatoa pak, kaj nas ucenicite, se javuva krut odnos kon predmetot, bidejki kolku i da zvuci loso ili preceneto-kolku ke me zainteresira profesorot so svojot nacin i pristrap, tolku i ke go sakam predmetot.Najnova pojava e drzavnata matura, odnosno soocuvanjeto na site nas so taa neorganizirana i forsirana formulacija za proverka na znaenjeto, i zabelezuvam golemi promeni vo odnesuvanjeto na site. Profesorite gledaat sto poveke da ni dadat materijal za ucenje, na sto poveke nacini da go proverat naseto znaenje a voedno so toa i svojot uspeh, a prijatelskoto odnesuvanje i onie veseli momenti na casovite stanuvaat se poretki, na nekoi casovi, skoro i da gi nema. Od druga strana pak, postoi faktot deka preofesorskata plata ne e dostojna za edna tolku specificna rabota, spored mene, pa vladee mislata deka na sto polesen nacin nacin moze da se"pomine" na rabota.Sepak, eden nastavnik ili profesor ne moze da ja formira vo celost licnosta na eden ucenik, bidejki toa e prasanje na semejstvoto i na domasnoto vospitanie, no moze znacitelno da vlijae vrz pogledite na mladiot covek ako se postavi malku poprijatelski i so razbiranje. Ne e se taka crno deka nie ne mozeme da komunicrame so profesorite slobodno i na slobodni temi, sepak so nekoi moze. Osnovnata razlika megu nivmoze da se razgleduva od 2 strani. Ednata strana e nivnata strucnost, koja e gore-dolu od moite iskustva izvondredna, a drugata, nivnata vozrast i iskustvo. Poveketo rabotat na dolgi pateki, so toa so tekot na vremeto nivnata objektivnost neizbezno e da stane subjektivnost i da ne se kon site ednakvi. Posle 10 pomnati generacii neka ne se obiduva nekoj ni da proba da me ubedi deka e istiot od togas, zatoa sto vo "vremeto na Tito" drugo bilo. Togas gi vrakale ucenicite doma od ekskurzija samo zatoa sto izmackale so pasta za zabi nekoj sto zaspal, ako me sfakate... Vrednostite se drugi, uslovite se drugi, normite se drugi, a da si profesor e mnogu ziva i specificna rabota. Vo bliskata okolina slusnav za eden nastan koj mi gi potvrduva tezite deka samo mal del od kadrite se pedagozi: Vo osnovnoto uciliste vo mojata naselba, postoi praktika da doagaat sekoj mesec studenti od pedagoskiot fakultet na prakticna obuka. Taka, se slucilo studentite da ostanat sami vo ucilnicata so decata od prvo oddelenie, bez nivnata nastavnicka. Za samo 20 minuti , isfrustrirani od "neposlusnosta na malite gavoli" kako sto sami kazale, ja napustile ucilnicata, nemozejki da ja podnesat atmosferata. Sega, toa me stava vo misla... Dali moite deca ke padnat vo racete na tokmu vakvi vospituvaci da im go pokazuvaat praviot pat vo zivotot?! Dali nekoj ke se seti da poraboti na pedagoskoto vo profesorite i nastavnicite, mesto sekoja nedela da gi prakaat na seminari za da ja unapredat svojata genioznost? Razbiram jas deka na prvo mesto mora da ima rabotna atmosfera i deka znaenjeto e vazno, no sto se slucuva so onie koi ne znaat kako da go prenesat svoeto znaenje? Druga tema za druga diskusija....Ednostavno sonuvame da pocuvstvuvame pocit namesto stravopocit kon profesorot. Koga ke go sretneme na ulica da ni bide milo sto go gledame, a ne da vrtime glava i da se krieme vo tolpata. Ponekogas, se slucuva da pomuabetime na casovite kaj mene vo uciliste za problemite sto ne macat, za posledniot fudbalski natprevar, za poslednata procitana kniga, za posledniot makedonski film. Edvaj gi cekam takvite casovi. Toa ne znaci deka ne se posvetuva vnimanie na predmetite tuku se pravi balans na komponentite. Sepak, koga ke izlezeme od glavnata vrata na 10 juni zavrsuvajki ja poslednata godina od srednoto obrazovanie, treba da bideme izgradeni licnosti a ne roboti prepolni so informacii. Nekoj neka pocne da raboti na toj plan, redno e!
I se zapocna vo dalecnata 1970 godina... Koga nasite roditeli sedea vo klupite na osnovnite i na srednite ucilista i posetuvaa nastava. Kako sto samite tie se pofalija, "togas sinko,ne bese kako denes". "Profesorot vleguva vo ucilnica, ja recitira lekcijata, ocenuva postrogo, se fokusira isklucivo na materijalot i tolku". Taka znam deka se odnesuvale porano nastavnite kadri, dolzna im pocit! A sega, koga jas sedam vo istite tie klupi se ocekuva da bide poinaku, bidejki vospitniot element se utvrdilo deka e vazen i treba da mu se posveti vnimanie. Isprovocirana od eden muabet sto go slusnav pred nekolku denovi vo uciliste, se podzamisliv za toa kolku nie navistina sme vospituvani vo ucilistata, kolku ni se obrnuva vnimanie od profesorite kako licnosti a ne samo kako kon ucenici i vo sto lezi problemot vo slucaite koga ne sme. Eden moj prijatel prokomentira deka pedagoskiot fakultet e najlesen! Sto se podrazbira pod "najlesen", ne uspeav da doznaam. I ova ne sum go slusnala samo ednas. A zosto se potcenuva eden student koj ima zavrseno pedagoski, za razlika na primer od onoj koj ima prirodno matematicki fakultet, uste pomalku mi e jasno. Mislam deka pogolemiot del profesori se mnogu golemi strucnjaci vo svojata oblast koga se raboti za predavanja, poznavanje na materijalot, najnovi informacii i znaenja za predmetot sto go predavaat, i pedagoskiot del od nivnata struka go zaboravaat, ne mu obrnuvaat vnimanie, pa duri i ne se svesni za svoite propusti. Zatoa pak, kaj nas ucenicite, se javuva krut odnos kon predmetot, bidejki kolku i da zvuci loso ili preceneto-kolku ke me zainteresira profesorot so svojot nacin i pristrap, tolku i ke go sakam predmetot.Najnova pojava e drzavnata matura, odnosno soocuvanjeto na site nas so taa neorganizirana i forsirana formulacija za proverka na znaenjeto, i zabelezuvam golemi promeni vo odnesuvanjeto na site. Profesorite gledaat sto poveke da ni dadat materijal za ucenje, na sto poveke nacini da go proverat naseto znaenje a voedno so toa i svojot uspeh, a prijatelskoto odnesuvanje i onie veseli momenti na casovite stanuvaat se poretki, na nekoi casovi, skoro i da gi nema. Od druga strana pak, postoi faktot deka preofesorskata plata ne e dostojna za edna tolku specificna rabota, spored mene, pa vladee mislata deka na sto polesen nacin nacin moze da se"pomine" na rabota.Sepak, eden nastavnik ili profesor ne moze da ja formira vo celost licnosta na eden ucenik, bidejki toa e prasanje na semejstvoto i na domasnoto vospitanie, no moze znacitelno da vlijae vrz pogledite na mladiot covek ako se postavi malku poprijatelski i so razbiranje. Ne e se taka crno deka nie ne mozeme da komunicrame so profesorite slobodno i na slobodni temi, sepak so nekoi moze. Osnovnata razlika megu nivmoze da se razgleduva od 2 strani. Ednata strana e nivnata strucnost, koja e gore-dolu od moite iskustva izvondredna, a drugata, nivnata vozrast i iskustvo. Poveketo rabotat na dolgi pateki, so toa so tekot na vremeto nivnata objektivnost neizbezno e da stane subjektivnost i da ne se kon site ednakvi. Posle 10 pomnati generacii neka ne se obiduva nekoj ni da proba da me ubedi deka e istiot od togas, zatoa sto vo "vremeto na Tito" drugo bilo. Togas gi vrakale ucenicite doma od ekskurzija samo zatoa sto izmackale so pasta za zabi nekoj sto zaspal, ako me sfakate... Vrednostite se drugi, uslovite se drugi, normite se drugi, a da si profesor e mnogu ziva i specificna rabota. Vo bliskata okolina slusnav za eden nastan koj mi gi potvrduva tezite deka samo mal del od kadrite se pedagozi: Vo osnovnoto uciliste vo mojata naselba, postoi praktika da doagaat sekoj mesec studenti od pedagoskiot fakultet na prakticna obuka. Taka, se slucilo studentite da ostanat sami vo ucilnicata so decata od prvo oddelenie, bez nivnata nastavnicka. Za samo 20 minuti , isfrustrirani od "neposlusnosta na malite gavoli" kako sto sami kazale, ja napustile ucilnicata, nemozejki da ja podnesat atmosferata. Sega, toa me stava vo misla... Dali moite deca ke padnat vo racete na tokmu vakvi vospituvaci da im go pokazuvaat praviot pat vo zivotot?! Dali nekoj ke se seti da poraboti na pedagoskoto vo profesorite i nastavnicite, mesto sekoja nedela da gi prakaat na seminari za da ja unapredat svojata genioznost? Razbiram jas deka na prvo mesto mora da ima rabotna atmosfera i deka znaenjeto e vazno, no sto se slucuva so onie koi ne znaat kako da go prenesat svoeto znaenje? Druga tema za druga diskusija....Ednostavno sonuvame da pocuvstvuvame pocit namesto stravopocit kon profesorot. Koga ke go sretneme na ulica da ni bide milo sto go gledame, a ne da vrtime glava i da se krieme vo tolpata. Ponekogas, se slucuva da pomuabetime na casovite kaj mene vo uciliste za problemite sto ne macat, za posledniot fudbalski natprevar, za poslednata procitana kniga, za posledniot makedonski film. Edvaj gi cekam takvite casovi. Toa ne znaci deka ne se posvetuva vnimanie na predmetite tuku se pravi balans na komponentite. Sepak, koga ke izlezeme od glavnata vrata na 10 juni zavrsuvajki ja poslednata godina od srednoto obrazovanie, treba da bideme izgradeni licnosti a ne roboti prepolni so informacii. Nekoj neka pocne da raboti na toj plan, redno e!