Писмени работи : Средно Образование

Пребарував и не најдов ваква тема, има за семинарски... но не и за писмени.
Мене често ми е потребна помош од некој, за да можам да напишам моја писмена... па еве зашто да не поставам јас неколку мои што ги имам направено... се надевам ќе се надоврзете и вие другите што не ќе ве мрзи да поставите некое дело :smir:

--- надополнето ---

Романтизам во Македонија: Писмена работа III-Година

Romantizamot vo Makedonija se pojavil vo vtorata polovina na devetnaesetiot vek, koga makedonskata gragjanska klasa stanala nositel na zapadnoevropskite progresivni idei.
*Iako pod tursko ropstvo, vlijanieto na makedonskata kulturna javnost bilo nasocheno kon evropskite kulturni dostignuvanja, se zasilila denaionalizatorskata, asimilatorska politika na sosednite drzavi. Vo vakvi uslovi makedonskata intelegencija vodela zestoka borba preku organizirana borba protiv tursko ropstvo, onevozmozuvanje na sosednoto duhovno vlijanie, voveduvanje na mkd jazik vo site sferi na kult ziveenje , pisuvanje na makedonski ucebnici i makedonska umetnicka literatura i sobiranje pecatenje i afirmiranje na mak. narodni umotvorbi.
Pretstavnici na romantizmot vo Makedonija se Dimitar i Konstantin Miladinov, Grigor prlichev, Kuzman Shapkarev , Marko Cepenkov i dr.
Makedonskiot romantizam se odlikuva so kult kon narodnoto tvoreshtvo, obid za ufrluvanje na makedonskiot jazik vo site sferi, potenciranje na subjektivnoto poetsko jas, dominacija na patriotizam i rodoljubie kako i stremezhot za dostignuvanje na nekoj ideal.
Kultot kon narodnoto tvoreshtvo e pretstaven kako bogatstvo shto vo sebe krie narodnata knizevnost i govori za neizmerniot tvorechki potencijal na narodot.
Pottik makedonskite sobirachi dobile od pretstavnici na dr nacionalni literaturi kako shto e Vuk karadziKJ.
Strukturata na poetskata slika se sostoi od maksimalna poetska sloboda, imaginacija, kreativnost na jazikot, sinteza na muzikata, panteizam, harmonija, poetska nemir ili melanhonija na stradanjata.
Ogromna uloga vo afirmiranjeto na makedonskata nacionalna i kulturnata samobitnost vo odbranata od tugjata denacionalizatorska politika odigralo sobiranjeto i publikuvanjeto na makedonskite narodni umotvorbi.
Eden od najvaznite pretstavnici e Dimitar Miladinov. Negovata sobirachka dejnost se zasnova na afirmacijata na mak narod kako poseben narod so svoja tradicija, obichai i istorija.
Isto taka, afirmacijata na makedonskiot jazik kako poseben i istaknuvanje na tvorechkite i duhovnite vrednosti na narodot.
Toj go zavrshil "Zbornikot" pocnat od svojot brat Konstantin , koj se smeta za prva klasifikacija na makedonskite narodni pesni,bil ispechaten vo Zagreb 1861 godina. Zanrovskata raznovidnost doprinela za toj da stane poetski uchebnik ne samo za romanticharite tuku i za idnite generacii makedonski poeti. Ima preku 660 pesni, mnogu predanija , obichai i veruvanja, gatanki, pogovorki kako i preku 400 iminja i preziminja.
Za razlika od nego, negoviot brat Konstantin pishuval svoja poezija. Imal svoj lichen ton i svoj sopstven izraz i pokraj narodnite elementi. Najpoznato negovo delo e pesnata T`ga za Jug.
Isto taka toj go napishal predgovorot za "zbornikot", koj pretstavuva prv obid za nauchen trud od poleto na literaturata.
Karakteristicno za nego e shto vo rusija , vo tugja slovenska sredina, sepak svoite pesni gi napishal na makedonski jazik( strushki govor ) .
Najznachaen uspeh na Grigor Prlichev e osvojuvanjeto na prvoto mesto, lovoroviot venec, parichna nagrada koja ne ja zel i progasuvanjeto za Vtoriot Homer so poemata "Serdarot".So ova delo ja izrazil makedonskata literatura na evropsko nivo, iako bile uvereni spored stilot i jazikot deka toj e Grk.
Ideata na Grigor bila da se oformi eden opshto slovenski jazik, za site slovenski drzavi- Slovensko esperanto.
Najpozanto delo na Vojdan Pop Georgiev Chernodrinski e "Makedonska Krvava Svadba". Taa e drama na konfliktot. So toa toj se smeta za osnovopoloznik na makedonskoto dramsko tvoreshtvo , kako i teatar.
Se smeta za afirmator na mak nacionalna samobitnost , razum i kultura.


Се извинувам но на латиница ми се напишани, се надевам не е проблем... :nesum:

--- надополнето ---


Споредба Помеѓу Сердарот и Крвава Кошуља : Писмена работа за III-Година

Avtorite motivot za pishuvanje na poemite go zele od sekojdnevieto na makedonskiot narod. Terorot na koj bile podlozeni, stradanjata, makite i bolkata koi sekojdnevno im bile nanesuvani. Golemiot strav na roditelite, na malite decada ne gi zagubat svoite najbliski. Izvicite na majkite pri gubenjeto na svoeto edinche-chedo koe e pretstaveno kako najgolema bolka.
*Vo "serdarot" i "Krvava Koshulja" prikazana e slikata na majkata i nejziniot vnatreshen trepet stvoren od smrrta na sinot edinec. Neda od poemata "serdarot" kako i majkata od Zinzifovata "krvava koshulja" se sprotivni likovi, a imaat ista sudbina. Im se sluchuva najstrashnoto neshto za edna majka, go gubat svoeto dete. Neda e majka na junakot Kuzman Kapidan, no i taa samata e junak. Taa e hrabra,gordo ja podnesuva smrtta na sinot, bestrashno im se sprotivstavuva na neprijatelite i spremna e samata da ja odmazdi tragichnata sudbina na svojot heroj-sin. Taa e reshitelna i chesna. No i pokraj ovie atributi taa e sepak majka, chuvstvitelna, koja bezmerno go ljubi svoeto dete.No i vo taa bolka taa ne misli samo na sebe tuku na celiot narod vo Rekanskata okolina koj ostanal nezashtiten. Ovaa majka, svojot sin go vospitala da bide naroden zashtitnik, da bide heroj, junak, dobar i chesen, borec koj kje ja odmazdi smrtta tatkova i kje go shtiti svojot narod od nevolji. Majkata od poemata na Zhinzifov e tipichna majka-robinka, koja sprotivno od neda, go ucela svojot sin da se pokoruva, da se povie pred nasilnikot, da se krie od naletot na bes so cel da go zadrzhi najgolemiot podarok, samiot zhivot. No i pokorniot sin koj gi sledel majchinite upatstva i postapki, ubeden deka kje go zadrzi svojot zivot, stanal samo svedoshtvo i simbol za nanesenoto zlo i ogromna bolka. Na majkata i ostanala samo krvavata koslula, koj krven zavet koj ja napravil majkata tazachka, koja i so pokornost i robuvanje ne mozelja da ja izbegne sudbinata na porobeniot i ugneteniot.
*Dvajcata poeti preku likovite na dvete majki ja opevaat nesrekjata shto gi snaogjala makedonskite majki niz vekovite. Na shirokoto poetsko platno go naslikale toj zivot, tie majki, majki na stradanja i bolki. A dobri majki se onie koi pravat se za svoeto dete, koi mu nudat bezgranichna ljubov i poddrshka vo sekoe vreme i mu dava chuvstvo na sigurnost.

Зборникот на Браќата Миладиновци:Писмена III- Година

Romantizamot vo Makedonija se pojavil vo vtorata polovina na devetnaesetiot vek, koga makedonskata gragjanska klasa stanala nositel na zapadnoevropskite progresivni idei.
Iako pod tursko ropstvo, vlijanieto na makedonskata kulturna javnost bilo nasocheno kon evropskite kulturni dostignuvanja, se zasilila denaionalizatorskata, asimilatorska politika na sosednite drzavi. Vo vakvi uslovi makedonskata intelegencija vodela zestoka borba preku organizirana borba protiv tursko ropstvo, onevozmozuvanje na sosednoto duhovno vlijanie, voveduvanje na mkd jazik vo site sferi na kult ziveenje , pisuvanje na makedonski ucebnici i makedonska umetnicka literatura i sobiranje pecatenje i afirmiranje na mak. narodni umotvorbi.
Pretstavnici na romantizmot vo Makedonija se Dimitar i Konstantin Miladinov, Grigor prlichev, Kuzman Shapkarev , Marko Cepenkov i dr.
* Zbornikot go nosi naslovot "Blgarski narodni pesni" shto voopshto ne go menuva pogledot i znachenjeto negovo za makedonskiot narod. Vo nego so iskluchok na nekolku bugarski pesni, se drugo se makedonski umotvorbi, zabelezani na makedonski jazik. Po svojot obem Zbornikot e impozantna kniga od preku 500 stranici, so predogovor napishan od strana na Konstantin Miladinov. Tamu go istaknuva znachenjeto na narodnoto tvoreshtvo.Predgovorot ima vonredno znachenje, zahsto se objavuva prviot pregled na nashata narodna literatura vo nego, koja tezhnee kon nauchnost. Obid e za prv nauchen trud.
Zbornikot sodrzi 662 pesni grupirani i klasificirani. Taka ima samovilski, drugi stari, svadbeni, lazarski, ovcharski, ajdutski, zhalovni, smeshni, ljubovni, svadbeni, lazarski, zhetvarski.
Pogolemiot del od ovie pesni se sobrani od Dimitar Miladinov, i bile glavno od Makedonija, a del imalo i od Bugarija.
Vo najgolem broj se zastapeni ljubovnite pesni. Vo niv se razraboteni sekakvi motivi za ljubovta i kopnezite na mladite.Ima golem broj i ajdutski i junachki pesni, vo koi se srekjavaat iminja kako Marko Krale, Bolen Dojchin, Momchilo vojvoda i dr poznati no i nepoznati junaci.
Po pesni, ima i dr vidovi narodni umotvorbi kako igrachki, svadbarski obichai, veruvanja, igri, gatanki, predanija, spisok na mnogu lichni iminja i preziminja. Zbornikoj pretstavuva prv mak-hrv rechnik, no ima i kulturno-istoriska vrednost.
Pretplatnicite na Zbornikot se objaveni na samiot kraj. Ima lugje od Viena, Ljubljana, Zagreb i dr gradovi.
* Pojavata na Miladinoviot Zbornik e od golemo kulturno-istorisko znachenje za mkd narod. Negovata pojava i pokraj nekoi nedostatoci , pridonese za izrazuvanje na literaturnoto bogatstvo vo Makedonija.
Toj e prikaz za celiot svet deka vo mak narodno tvoreshtvo intenzivno zivee narodniot govor, so shto se prikazuva postoenjeto na edna nacija i nejzinata posebnost. Stanal Ucebnik na mnogu poeti i po vremeto na romantizmot vo makedonija.

Ликовите на Раскољников и Растињак ( во делата Злосторство и казна и Чичко Горио ) : Писмена работа за III-Година

Realizmot se pojavuva vo uslovi na celosen napredok na naukata, vo triesettite godini od XIX bev. Prvo se pojavuva vo Francija , za potoa da se rasiri i niz cela Evropa.
Ovoj poim doagja od zborot realis shto znachi stvarnost, vistinitost. Zatoa vo centarot na interesot na realistite e realnoto prikazuvanje na opshtestvoto, negovata gradba, kako i negovoto vlijanie brz zivotot na obichniot chovek. Ja prikazuva stvarnosta takva kakva shto e posebno preku sekojdnevniot zivot na "malite" lugje.
GLavni pretstavnici na realizmot se: Dostoevski, N.V. Gogolj, A.P.Chehov, Onore de Balzak, L. Tolstoj i drugi..
* Romanot "Zlostorstvo i kazna" od Dostoevski e psiholoshko-realistichen kako i religiozen roman, vo koj ima isto taka i socijalni, kriminalisticki i filozofski elementi. Isto taka e polifonichen roman vo cij kontekst se zemeni opshtestvenata i socijalna kako i psihichka realnost na poedinecot.
Centralniot lik vo ova delo e Raskoljnikov. Edna kompleksna licnost so negativni i pozitivni osobini. Student koj pagja na iskushenija ponesen od idejata za "Golemite lugje" i socijalnata pravda.
Toj ne se grizi da ne bide otkrien, tuku se bori so svoite chuvstva na otugjenost, somnezhite i koshmarite. Kako probuva da se postavi nad zakonite, da bide kako "Napoleon" toj se ottugjuva od samiot sebe.Podnesuva mnogu raboti no ne mozhe da zivee so zlostorstvoto zad sebe poradi shto se predava na vlastite.Vo nego se pronaogja eden individualen chovekov protest.Negova najsilna karakteristika e tokmu gordosta, poradi koja ne kje si dozvoli godina dena da ja pogledne Sonja na koja kje i se ispoveda.Otkako kje svati deka ljubovta kon nea i edinstvenata nejzina filozofija- verbata vo boga se spasot kje se soochi so svojata gordost.
Ovoj roman belezhi dve vremenski ramki, 9 dena pred zlostorstvoto i 9 godini po zlostorstvoto.
Glavniot lik na Dostoevski vo ova delo ima svoj pogled kon lugjetoi nivnata podelba ja karekterizira na Obichni- voshki i Neobichni-napoleonovi lugje.
Obichni spored nego se onie koi go minuvaat zivotot vo poslushnost i pokornost kon zakonite,a neobichnite gi preminuvaat kako zakonite taka i normite, bez razlika koi se sredsvata so koi se sluzhat poradi toa shto nim se im e dozvoleno i ne im se sudi.
Vo tekot na deloto buntot e promenet so stradanjeto, strasta so smirenost a amoralnosta so moralnosta. Religijata ima golem udel so shto Gjavolot se zamenuva so Bog. Isto taka opshtestvenosta so individualnosta a chuvstvata so razum.
Naracijata se odviva paralelnsven zivotot na Raskoljnikov se prikazuvaat i zlostorstvata i kaznite na Marmaladov i Smidrigajlov.
Isto taka i vo deloto na Balzak se prepletuvaat paralelno 3 storii.
Zivotot na Chicko Gorio, Prikaznata za raspagjanjeto na Rastinjak kako i sudbinata na robijashot-Votren.
Se postavuvaat prashanja na koi se nudat odgovori vo edna moralno-etichka i filozofska problematika postavena vo paralela.
Onore de Balzak bil pisatel koj dlaboko navleguva vo chovekovata psiha, i toa umeel uspeshno da go prenese vo svoite dela.
Negoviot roman " Chicko Gorio" e vistinska slika na francuskoto opshtestvo.Vo nego se pretstaveni najniskite sloevi, siromashnite, slugite kako i osiromashtenite, no i najbogatite. Brakovite se pretstaveni kako chisto finansiski dogovori poradi shto site imaat ljubovnici. Site ziveat vo eden lazhen svet bez ljubov nitu moral.
Isto kako i "zlostorstvo i kazna" i ovoj roman go opredeluvame kako roman so polifonichna tema, realistichen, psiholoshki i socijalen no isto taka i kako semeen shto ne e bash spomnato vo romanot na Dostoevski.
Od ovoj roman se uchi mnogu za zivotot posebno za sloevite na opshtestvoto. Pansionot e odlichen primer, koj oddava dovolno opisna slika za podelbata megju klasi pochnuvajkji od najdolnite pansioneri koi se najsiromashni se do najvisokite koi se i najbogati.
Toa e prikaz na slikovitiot i izdiferenciran jazik na Balzak, i negovite realistichni pretstavuvanja i opisi.
Kako i vo romanot "Zlostorstvo i kazna" i vo ovoj roman ima eden lik koj pripagja na poseben sloj za koj od romanot se izdvojuva prikaznata. Toa e prikaznata za Ezen de Rastinjak. Toj e pretstaven kako mlad provincijalec koj na pochetokot veruva deka moze da uspee preku chesna rabota.Nazalost proagja niz teshtka zivotna shkola na sirimashtija i ponizhuvanja. Slushajkji gi predavanjata na Votren i odblizu e svedok za najloshiot primer na chovechka neblagodarnost. So pogrebuvanje na starecot toj kje gi pogrebe i svoite zhivotni iluzii. Na krajot od romanot toj e spremen za bezmilosna borba vo koja samo najhrabrite i najcvrstite iskachaat kako pobednici.
Ovoj lik se karakterizira so snaodlivost, alchnost i sekako chesnost niz celiot tek na romanot.
Odlichno e opishan odnosot na chovekot kon materijalnite dobra.
* Od ovie dve mnogu znachajni dela dobivame odlichna slika za periodot na realizmot vo literaturata.Edna od porakite na ovie dela e deka parite i materijalnite sredstva go unishtuvaat razumot na chovekot i opshto chovekot.

Смртта на Иван Илич. Л.Н. Толстој. : Писмена за III-година

Realizmot se pojavuva vo uslovi na celosen napredok na naukata, vo triesettite godini od XIX bev. Prvo se pojavuva vo Francija , za potoa da se rasiri i niz cela Evropa.
Ovoj poim doagja od zborot realis shto znachi stvarnost, vistinitost. Zatoa vo centarot na interesot na realistite e realnoto prikazuvanje na opshtestvoto, negovata gradba, kako i negovoto vlijanie brz zivotot na obichniot chovek. Ja prikazuva stvarnosta takva kakva shto e posebno preku sekojdnevniot zivot na "malite" lugje.
GLavni pretstavnici na realizmot se: Dostoevski, N.V. Gogolj, A.P.Chehov, Onore de Balzak, L. Tolstoj i drugi..
* Novelata (povesta) na L.N.Tolstoj "Smrtta na Ivan Ilich" e psiholoshko-religiozno i semejno delvaa povest e napishana vo vremeto na kapitalistickoto opshtestvo vo Rusija, istaknuvajkju gi site dobri i loshi strani na opshtestvenite normi na koi treba site da se potchinuvaat.
Temata vo ovaa novela e psiholoshkata storija za smrtta na Ivan Ilich koj e posveten na karierata, a negovata smrt negovite kolegi ja dochekuvaat so radost zaradi mozhnosta za negovoto rabotno mesto. Vo nea se opfateni povekje prashanja kako shto se licemerieto, bezljubovniot brak, odnosite vo semejstvoto, izborot na praviot zhivoten pat , dvoumenjeto dali da se bide egoist ili altruist, onaa linija megju zdravjeto i bolesta, soochuvanjeto so smrtta i drugo.Vo tekot na celata povest Tolstoj gi postavuval site zivotni prashanja, za da so krajnata razocharanost od zivotot na glavniot lik suptilno gi odgovori site tie.Odnosot na chinovnishtvoto,odnosno-Hierarhijata go tera i chovekot da bide nechovechen.
Novelata zapochnuva so smrtta na Ivan Ilich a potoa se navrakja na negoviot zhivot i retrospektivno se prikazuva najvazniot del od negoviot zivot, negovata preokupacija- negovata rabota.
Tolstoj preku svojot glaven lik ubavo ukazuva deka toj ne e za revolucija i bara promena na miren pat. Taka negoviot lik Ivan Ilich pred svojata smrt pravi samo rekapitulacija na celiot sopstven zhivot i ednostavno se prisekja kolku negoviot zhivot bil jalov so iskluchok na detstvoto.
Likot na Ivan Ilich dobiva celosna transformacija, pred i po bolesta, toa dobro uspeal Tolstoj da go ilustrira vo ovaa novela.
Cel na ovaa povest e da ne stavi vo razmisluvanje za toa shto e dobro i za shto ona navstina vredi, da ne natera da razmisluvame za toa shto go imame do sebe pred da go izgubime, i da svatime deka zhivotot e vreden za zhiveenje.
* Ova delo ostavilo golemo znachenje no isto taka se oformil i nov poim poznat pod imeto "Tolstoizam". Tolstoizamot pretstavuva vlijanie od negovoto tvoreshtvo vo svetskata literatura koga se tretira objektivna prichina i zavrshetok so objektivna posledica, koga i-realnoto go pravi realno, kako vo ovaa povest bolesta i smrtta.

Романтизам- Европски:
Вертер- Ј.В.Гете.
Писмена работа III-година.

Romantizmot e literaturen pravec koj se pojavuva kon krajot na XVIII i pochetokot na XIX vek, vo uslovi koga selanstvoto kako klasa isceznuva. Site pisateli od ovoj period imaat chuvstvo na pesimizam I beznadezhnost poradi shto tie svojata uteha ja naogjale vo minatoto I religijata, pritoa begajkji od realnosta. Romantizmot pretstavuva subjektivno iskazhuvanje na lichnite chuvstva, a najchesto se prikazhuvani nezadovolstvata od segashnosta, poradi shto se kopneelo po neshto novo, nepoznato , egzotichno. Se gradel kult kon minatoto, mistichnosta, sredniot vek, heroizmot, zhenata..
"Strum und Drang" e period od germanskata knizevnost kaj sto se karektirezira pojavata na nedefiniran bunt, toa e vid na prodolzuvanje na francuskiot racionalizam , negovite osloboditelni idei , no e protiv racionalisticki dogmatizam.Za svoj prethodnik germanskite romanticari go imaat Z.Z.Ruso, cija ideologija imala golemo vlijanie. Osven pod negovo vlijanie pisuvale i pod vlijanie na sentimentalizmot.Afirmacijata na antickata literatura i narodnoto tvoreshtvo isto taka vlijaelo vrz germanskata literatura vo toj period.Romanticarite go pocituvale kultot kon slobodata na licnosta i genijalnosta.Pretstavnici na romantizmot vo germanija se : brakjata Grim , Hofman , Filer i eden od najznacajnite Johan V. Gete.
* Romanot "stradanijata na mladiot Verter" po forma e epistolaren, odnosno roman pishuvan vo vid na na pismo.Po sodrzina e avtobiografski, ljuboven , socijalen i psiholoshki.
Naratorot e personalen , a naracijata e pejsaznja, odnosno dominira opisot na prirodata.
Vo romanot dominiraat dve temi, stradanijata na mladiot Verter poradi ljubovta kon zabranetata zena ,kako i aristokratsko-burzoarskata hipokrizija i estetsko-etickite stereotipi.
Gete vo romanot "Stradanijata na mladiot Verter " ni pretstavuva lik koj e osuden na stradanie i bolka, preku nego gete go pretstavil vistinskiot romanticharski lik. lik koj ja saka prirodata edinstvenoto neshto koe go ispolnuva i go pravi srekjen. chuvstvuva omraza kon opshtestvoto. go dozivuva kako mesto vo koe postojat lazni i nepravedni odnosi megju lugjeto. toj e razpocharan od takviot svet od hierarhijata koja postoi koja ja unishtuva individualnosta. verter ne saka da raboti postojano patuva i se chuvstvuva nerazbran od drugite. no negovoto vistinsko stradanie zapochnuva koga se vljubuva vo devojka koa poradi moralot ne mu ja vozvratuva ljubovta. toj se povekje ja saka i se izmachuva vodi borba so samiot sebe i se naogja vo konflikt megju razumot i srceto. silnite chuvstva mozat da nadvladea so lichnosta. da go unishtat i da go ostavat bez spokojstvo. verter chuvstvuvajki se nitu ziv nitu mrtov nema sila so koj kje prodolzi napred.Romanot e psiholoshka studija za covekot individualec koj ne umee da se snajde vo opstestvoto zaradi toa sto ja pronaogja ljubovta koja mora da zavrsi nesrekjno bidejkji spored romanticarite ljubovniot zanes zavrshuva so depresija. Po objavuvanjeto na romanot vo Germanija se pojavuva nov poim "Verterizam" koj se odlikuva so preterana sentimentalnost i romanticnost , emocijonalna prenaglasenost, model vo oblekuvanjeto i odnesuvanjeto , svetska taga-bolka duri vo nekoj sluchaj i samoubistvo.
* Romanot ima golemo socioloshko znacenje , izraz na zelbite na lugjeto od toa vreme. Gete se reshil za "verterizam" poradi toa romanot e generalna ispoved koja zavrshuva tragicno , pisuvajki go Verter , Gete doziveal Katarza. Vo ovoj roman e izrazena negovata potsvest , psihichkite i emocionalnite amplitudi i ogromnata zelba za sloboda. Daden e ocrt na negovata ljubov kon Sharlota Buf - drugaruvanjeto so nejzinoto semejstvo , prijatelstvoto so soprugot na Lota - Kesner.

Виктор Иго.
Клетници.
Писмена за III-година.
Romantizmot e literaturen pravec koj se pojavuva kon krajot na XVIII i pochetokot na XIX vek, vo uslovi koga selanstvoto kako klasa isceznuva. Site pisateli od ovoj period imaat chuvstvo na pesimizam I beznadezhnost poradi shto tie svojata uteha ja naogjale vo minatoto I religijata, pritoa begajkji od realnosta. Romantizmot pretstavuva subjektivno iskazhuvanje na lichnite chuvstva, a najchesto se prikazhuvani nezadovolstvata od segashnosta, poradi shto se kopneelo po neshto novo, nepoznato , egzotichno. Se gradel kult kon minatoto, mistichnosta, sredniot vek, heroizmot, zhenata i dr.Vo Francija romantizmot se pojavuva vednash po francuskata burzoarska revolucija.Razocaranosta na sirokite narodni masi i aristokratijata dovela do oformuvanje na novo opstestveno ureduvanje poznato pod imeto - Kapitalizam. Viktor Igo stanuva nesporen vodach na francuskite romanticari , a so nego se istaknuvaat Lamartin, A.De Vinji , A.de Mise , A.Dima i dr.
* Viktor Igo vo romanot "Kletnici" ja otslikuva sirokata drustvena sostojba vo Francija , dobata posle francuskata revolucija i napoleonovite vojni.Vo ovoj roman dominiraat socijalni, istoriski, ljubovni, psiholoshki, moralnofilozofski i religiozni elementi.Dejstvoto na deloto se odviva vo Francija vo gradovite Paris i Tulon.Ova delo e polifoniski kako i roman na likovi,prikazano preku zivotot na trite glavni likovi cii sto prikazni se ilustrirani preku sinhronija i diahronija.
Naracijata na dejstvoto e od seznaecki karakter , so naracija od paralelen tip niz koj istovremeno tecat tri sizetni linii so elementi od retrospekcija i introspekcija i opisi.Viktor Igo svoite likovi gi baziral nad specifikite na romanticarskite junaci, taka se prepoznava ottugenosta, otfrlenosta, razocaranosta kako i osamenosta na Zan Valzan , Kozeta i Fantina.Doloveni se osnovnite kritiki na opstestvoto sto gi deli lugjeto na paraziti nasproti ponizeni i ugneteni. Ukazuva na kriminalot i prostitucijata kako rezultatot na nepravednoto opstestvo. Kriminalot ni go dolovuva preku zivotniot tek i pat na Zan Valzan koj go nasledil celoto na semejstvoto po smrtta na svojot tatko po sto bil primoran da se grizi za negovata sestra i sedumte nejzini deca.So cel da prezivee go storil toj lesen kriminal, provala vo furna za eden leb. Za edna takva postapka , toj bil kaznet so zolt pasosh steknat so devetnaesette godini robija. Prikazot na prostitucijata se naogja vo prikaznata na majkata na malata Kozeta - Fantina.So cel da go plati smeshtajot na svojata kjerka kaj familijata na tenardievi pravela mnogu poroci , i zla. Od prostitucija se do prodavanje na kosa i zabi. Ushte eden prikaz od strana na Igo za nepravednoto opshtestvo vo Francija toj period po bitkite.Vo ovoj roman se rasprava za bitkata pomegju dobroto i zloto, pravdata i zakonot kako i politikata i religijata i nivnoto vlijanie vrz opshtestvoto. Vo kontekst na francuskata istorija, no i karakteristicnite sudbini na glavnite protagonisti.Osnovnata tema na romanot e stradanijata na kletnicite preku koi se identifikuvaat opstestvenite zla, zlostorot, zloupotrebata na decata i gorenavedenata prostitucija i slicno.
* Deloto kletnici pretstavuva velicenstvena slika na iskusvoto na eden cel zivot opfakjajki gi site opstestveni sloevi.Toe e opstesveno reformatorsko delo, posocuvajki gi ogromnite opstestveni nepravdi, voedno ukazuvajki go patot po koj opstestvoto treba da trgne za da stane poharmonicno.



А.С.Пушкин
Евгениј Онегин.
Писмена работа за III-година.
Со огромен Вовед...
Romantizmot e literaturen pravec koj se pojavuva kon krajot na XVIII i pochetokot na XIX vek, vo uslovi koga selanstvoto kako klasa isceznuva.
Site pisateli od ovoj period imaat chuvstvo na pesimizam I beznadezhnost poradi shto tie svojata uteha ja naogjale vo minatoto I religijata, pritoa begajkji od realnosta. Romantizmot pretstavuva subjektivno iskazhuvanje na lichnite chuvstva, a najchesto se prikazhuvani nezadovolstvata od segashnosta, poradi shto se kopneelo po neshto novo, nepoznato , egzotichno. Se gradel kult kon minatoto, mistichnosta, sredniot vek,heroizmot, zhenata..
Romantizamot vo Rusija se pojavil kako rezultat na opstestveno-politickite promeni vo pocetokot na XIX vek ,progresivnata ruska intelegencija go revitalizirala potisnatiot optimizam.Eden od najbitnite priznaci na romantizmot vo rusija e vo toa sto inspiracijata avtorite ne ja barale vo antickata knizevnost tuku, barale novi originalni temi , ne se obiduvale da ja definiraat poezijata bidejkji "poetskiot ideal e besponecen i nedostizen" , tematskata originalnost ja barale vo ruskata istorija kako i ruskiot folklor.Od posebno znacenje e filozofskoto pismo na Cadaev vo koe ja otslikuva opstata atmosfera vo togasna Rusija vo nego bile ispishani nekolku priznaci kakvi shto se ,
-tazniot pogled na razocaraniot covek
-pesimisticki crni idei
-totalno dezorientiranost i bezperspektivnost
-istorijata na duhovniot razvoj na Rusija ne dosla do nekoe znacajno soznanie i vistina
-Od minatoto ne e nasledeno nisto vredno i ne e vo sostojba da gi prifati naprednite zapadnoevropski misli
-ja reafirmira srednovekovnata mistika ukazuvajkji deka spasot e vo prifakjanje na evropskiot kapitalizam
Ova pismo ne bilo opsto prifateno od secija strana,kako na primer od A.S.Pushkin.Koj e eden od najznacajnite pretstavnici na ovaa literatura.
*Edno od najpoznatite dela na Pushkin e romanot "Evgenij Оnegin".Ovoj roman ja otslikuva realnosta na ruskoto dvorjanstvo i sekojdnevnite problemi so koi se soocuvaat lugjeto vo Rusija vo toj period.Ovoj roman go socinuvaat osum peenja , so razlicen broj na pesni.Toj ja sozdal "oneginskata strofa" koja e sostavena od 14 stiha.
Spored Temata ovoj roman e polifonicen.Ima povekje temi kako sto e mladeshkata , idealizirana i neostvarena ljubov na Tatjana kon Onegin, i nejzinoto sozrevanje; dvobojot;odnosot selo-grad. Dejstvoto se odviva vo Petrovgrad , Moskva i na selo, po hronoloshki red so paralelen razvoj na nekolku sizejni linii, realizirano preku seznaecki narator.
Likovite se individualizirani.Kako glaven lik se pojavuva Evgenij Onegin koj e pretstavnik na gradskoto blagorodnistvo.Toj e mnogu samouveren covek koj umee da go prikrie svoeto neznaenje i povrsno obrazovanie.Prioritet vo zivotot mu se golemite zabavi i balovi na koi go trosi svoeto bogatstvo , a kon zenite se odnesuva ladnokrvno.Toa doagja do izraz koga go dobiva pismoto na Tatjana koja e ludo vljubena vo nego. Toa pismo ne go dopira mnogu i ja odbiva, poradi toa sto mu pretstavuvala tovar.
Taa e idealizirana kako tradicionalna ruska zena koja se bori protiv opstestvenata konvencionalnost.
Za razlika od drugite zeni , taa projavuvala interes kon knigata, sto ne bilo svojstveno za edna zena vo toj period.
Pushkin go pretstavil kako "Izlishen Covek"-covek koj ima pozicija i mokj no ne doprinesuva nishto i za nicij razvoj.So ovoj epitet e pretstaven i Lenski koj bil pretstavnik na selskoto blagorodnishtvo.
Spored Belinski ovoj roman pretstavuva svoevidna enciklopedija na ruskoto opstestvo od prvata polovina na XIX vek.
Pushkin ova delo go napishal na nov literaturen jazik koj e kombinacija na narodniot i romanticarskiot jazik.
Stilot vo deloto e klasicen , narativen , ima digresii kako i povtoruvanja i zabavuvanja.
Edno od stilskite izrazni sredstva koe dominira e ironijata.Preku koja pisatelot dava satiricna slika za intelektualnata vrednost na licnost koja premnogu vreme posvetuva na svojot izgled. Bez ogled na licnite angazmani , sekoj covek mora da se vklopi vo konvencionalnite normi na svojata sredina.Digresijata se primenuva povekjepati vo tekot na deloto ,kako za socijalniot status na Evgenij Onegin taka i za negovioto vospituvanje i obrazovanie i negoviot stil na zivot.
* Pushkin ima mnogu bitna uloga vo literaturata, taka Lermontov pishuval pod negovo vlijanie glavno prezemajki ja ironijata.

Џорџ Гордон Бајрон- Чајлд Харолд
Писмена работа III-година

Romantizmot e literaturen pravec koj se pojavuva kon krajot na XVIII i pochetokot na XIX vek, vo uslovi koga selanstvoto kako klasa isceznuva. Site pisateli od ovoj period imaat chuvstvo na pesimizam I beznadezhnost poradi shto tie svojata uteha ja naogjale vo minatoto I religijata, pritoa begajkji od realnosta. Romantizmot pretstavuva subjektivno iskazhuvanje na lichnite chuvstva, a najchesto se prikazhuvani nezadovolstvata od segashnosta, poradi shto se kopneelo po neshto novo, nepoznato , egzotichno. Se gradel kult kon minatoto, mistichnosta, sredniot vek, heroizmot, zhenata..
Romantizmot vo Anglija so svojata pojava megju 1800-1832 gi obrabotuva kultot kon prirodata, covekot kako prirodno bitie, humanosta I narodnoto tvoreshtvo. Paralelno so svojot golem talent I so buntovnata priroda Bajron stanuva ne samo najznachajniot poet vo vremeto na romantizmot, tuku I poet koj izvrshuva najsilno vlijanie vo togashna poetska Evropa. Bajronizmot I bajronskite likovikje bidat aktuelni vo mn nacionalni literaturi.
*Za edno od najpoznatite dela na Dzordz Gordon Bajron se smeta poemata “ Stranstvuvanjata na Chajld Harold” , za koja pred se treba da se napomene deka junakot e vsushnost samiot poet. Osven toa shto e silna avtobiografska poema, samoto patuvanje po neznajni I egzoticni kraishta e osnovnoto obelezhje na pisatelite od vremeto na romantizmot t.e. nezadovolstvoto od postoechkoto shto tera na svrtuvanje kon novi nepoznati prostori. Vozbudata pri patuvanjeto se javuva kako osnoven motiv na poemata “ stranstvuvanjata na Chajld Harold”. Bajron svesen deka otstapuva od liberalniot moral od dosta konzervativna I zaostanata angliska sredina svojot glaven lik Chajld Harold na pochetokot go pravi chovek-Skitnik, bez pripadnost na niedna klasa od opshtestvoto.
Bajron preku ova delo dava jasna osuda na ropstvoto , stradanjeto kako i tragicnata sudbina na nekoi od narodite koi gi posetil negoviot ulustriran lik - Chajld Harold. I po site poseti Harold ostanuva osamen buntovnik koj ostanuva nadvor od opshtestvenite zbidnuvanja. Vo nego postojano se sudiraat dvete sprotivstaveni sili : Zelbata za urivanje na reakcionersnite opshtestveni sili i borbata protiv socijalnoto i nacionalnoto ropstvo. Negovite vizionersko-revolucionerni pogledi gi razdvizhuvaat shirokite narodni masi. Vo segmentite vo koi se opeva istoriski nastan ili sovremena politika Harold ne pokazuva politicka doslednost. Negovoto slobodarstvo e izmeshano so melanhonisko chuvstvuvanje na minlivosta na zhivotot i sentimentalna nostalgija za starite viteshki vreminja shto e dokaz za negovoto aristokratsko poteklo.
* So ova delo avtorot sozdal nov mit za melanhonicno-buntoven izgnanik,satanski greshnik, negator na moralnite normi. Bajronizamot kako dvizenje vlijaelo vrz angliskata kako i evropskata knizevna javnost. Poim koj vo sebe gi sodrzi : Kultot na slobodata, zelabata za patuvanje vo dalecni i egzoticni zemji i potenciranje na individualistickoto superiorno ego , transform. na razocaruvanjeto vo svetska taga i glorificiranje na slavnoto viteshko vreme.

--- надополнето ---

Басните на Лафонтен и Крилов.
Писмена работа за II-година.
Не опширно напишано.

Basni se mali epski dela, pisuvani vo stih ili proza. Vo niv na alegoricen nacin se opisuvaat coveckite osobini. Najvesto vo basnite glavna uloga imaat zivotnite i preku niv se ismejuvaat covekovite polosi osobini.Edni od najpoznatite avtori na basni se Lafonten i Krilov.
Krilov so izvonredna ostroumnost gi ismejuval mnogute covecki nedostatoci no i staroto rusko opstestvo.Isto taka pisuval i za znacajnite livnosti od negovoto vreme no sepak negovite basni bile pretezno nameneti za decata.Kako i Lafonten i Krilov gi ismejuval najcesto Prepirlivosta i kompeticijata gi izrazile preku gavranot i lastovicata , itrosta najcesto preku lisicata , lakomosta preku likot na volkot , mrzelivosta i rabotlivosta preku najpoznatata basna sturecot i mravkite i uste mnogu drugi osobini.
Lafonten so basnite se pretstavil kako pisatel realist koj vnimatelno go nabljuduval zivotot za vistinito da go odrazi vo niv,nastoljuvajki citatelot sam da izvede moralni zaklucoci.Pisuval so jasen stil i vo stihovi , najcesto sloboden stih. Sozdal nov tip basni , basna razkaz vo koja fabulata ima prednost pred poukata.Za razlika od drugite avtori na basni toj go ismejuval bragorodnistvoto sto ne bilo dozvoleno , i na primer kralot sekogas go poistovetuval so lavot i negovite postapki bile sekogas spored nekoi postapki na kralot od toj period Luj XIV.
Na toj nacin ja pokazal negovata opstestvena polozba.Preku svoite basni sakal da razgoli nekolku svirepi vistini za zivotot vo Francija koi se temelat vrz predrasudi.Poseben primer prikazal vo basnata Postenskata kola i muvata kade sto vadime pouka deka postojat luge koi se samobendisani i mislat samo na sebe a tugite zaslugi si gi prepisuvaat sebe si. Najdobro e da gi ottrgeneme takvite luge od nasiot zivot, i da si go vrednuvame nasiot trud.Negovite basni bile po seriozni i ne bile za deca.
Preku basnie na Lafonten i Krilov se prikazani site gorni i sredni sloevi vo 17 vek , site privilegirani i bogati stalezi. Malite i obicni luge vo nivnite basni imale sekogas pozitivna uloga. Basnite poradi ironijata i satirata koja ja sodrzat se povekje seriozni otkolku smesni. Tie se jasna slika za Francija vo toj period.


Класицизам .
Признаци на Класицизмот во Тартиф и Сид.
Молиер и Пјер Корнеј.

Klasicizmot vo literaturata se pojavil vo vtorata polovina na XVII vek vo Francija , glavno pod vlijanie na racionalizmot i apsolutistickata monarhija.
Vo Klasicizmot avtorite bile prinudeni da se vodat spored togasnite zakoni vovedeni vo literaturata od strana na Nikola Boalo. Taka spored poetikata na Aristotel - kultot kon antikata , vo sekoe delo trebalo da se pocituva edinstvoto na dramskoto dejstvo , odnosno ednakvosta za vreme i mesto.Dejstvieto trebalo da se odnesuva na edno isto mesto i vo tek od 24 casa.Literaturata se delela na visoka niska i sredna.Vladetelot imal vlijanie kako nad deloto taka i nad samoto dramsko dejstvie.Vo visoka literatura spagale tragediite , odite , himnite i epopeite so temi od istorijata i zivotot na kralevite. Vo sredna satirite , elegiite i idilite a vo niska lit spagale komedija i basna(so temi od sekojdnevniot zivot na narodot).Vo site zanrovi se pisuvalo za posebna grupa na luge.
Delata vo ovoj period najcesto bile napisani vo stihovi i go pocituvale kultot kon ubavoto i sovrsenoto,sto znaci barale ubavina i harmonija vo se.
Najpoznati pisateli od ovoj period bile Pjer kornej i Molier.
* Tragedijata spagala vo visoka literatura i likovite vo nea trebalo da bidat od blagorodnistvoto.Glavnata tema vo tragedijata SID e prevzemena od istorijata na spanskiot narod za odnosot na ljubovta i cesta , no i od legendata za Roy Diaz de Bivak ( kastiljanski blagorodnik i vojvoda od XI vek koj se borel protiv mavrite.)Na pocetokot ova delo se smetalo za tragikomedija no potoa bilo zabraneto mesanje na komedicnoto so tragicnoto pa poradi toa Sid se smeta za tragedija.Stilot i jazikot bile ednostavni. So otstapki od klasicistickite zakono vo odnos na vreme i razvoj na dejstvieto bez tragicen kraj.
Sid isto taka bila poznata kako Drama na CEST.
Pjer Kornej napravil nekoi otstapki od zakonite i pravilata za literatura , toj praviloto za vreme go zanemaril i go prosiril pa namesto 24, trae 30 casa. Isto taka go prosiril mestoto , pa namesto vo dvorecot , dejstvieto se vrselo vo celiot grad.Druga otstapka bila vo stihot koj trebal da bide Aleksandriec.
Za ovie postapki na Pjer Kornej ostro reagiralo blagorodnistvoto no vo negova odbrana zastanal Nikola Boalo.Site likovi vo delata na Kornej bile Silni i dosledni do fanatizam.
Tartif e komedija so elementi na farsa , komedija na karakteri i komedija na naravi.Molier ja napisal ovaa komedija vo stihovi , vo vremeto na vladeenjeto na Luj XIV.Jazikot vo ovaa komedija za sekoj lik bil slika za nekoe poseben stalez.Napisana e vo pet china.I glavnata idea bila osudata na licetvorenieto na svestenstvoto so sto se ukazuva na pojavata na nemoralot hristijanski, i ismejuvanje na blagorodnistvoto poradi negovata zaslepenost poradi koja ne gi sogleduvaat novite opstestveni i moralni kvaliteti.Stilot e isprepleten , odnosno prikazano e farsicnoto i komedija del arte( komedija na karakteri).Temata na ovaa komedija e konfliktot vo edno bogato i ugledno semejstvo poradi prifakanjeto na prikrieniot Tartif od strana na Orgon.
*Golema uloga imaat Pjer Kornej i Molier vo Klasicistickata literatura......


Дон Кихот.
Мигел де Сервантес.
Писмена работа за II-година

Vo sredinata na 15 vek so razvojot na tehnikata i naukata se sozdale i povolni uslovi za opstestveno-politickite , ekonomskite kako i kulturnite napredoci.
Knizevniot napredok posebno se razviva so pronaogjanjeto na tehnologijata za pecatenje na tekstovi vrz hartija so podvizni bukvi od strana na Johanes Gutenberg ( 1440 godina)
So upotrebata na pecatarskata forma podviznite bukvi moezele da se razlozuvaat i da se sostavi sosema nov tekst.Iako dotogaz zatvorena vo tesen krug na bogati i ugledni lugje , knigata stanala dostapna i za takanarecenata "Sredna Klasa"
"Don Kihot" od Miguel Servantes se spomenuva kako najdobro delo vo periodot na renesansata , koja sto vo Spanija navlegla pri krajot na 15 vek, so vospostavuvanjeto na apsolutistickata monarhija. Servantes e spanski romansier i dramaticar koj vo vid na satira , presmetuvanki se so svetot na viteskite romani , sozdal verna slika na covestvoto koe zivee vo sudir megju idealite i stvarnosta.
* Dejstvieno na ovoj tragikomicen roman "Don Kihot" gi opfakja patuvanjata i avanturite na Don Kihot i Sanco Pansa.Alonso Kvesada bil osiromasen blagorodnik koj e opsednat so viteski prikazni.Napisan e na vizvisen i prost naroden jazik.
Negovite prijateli i semejstvoto go smetaat za naludnicav vo zelbata da stane vitez skitnik.
Toj so svojot slab konj koj go gleda kako Bukefal na Aleksandar Makedonski skita niz Spanija. Vidno lud za mnogumina , veruva deka krcmite se zamoci , selankite - princezi , veternicite gi pretstavuva kako dzinovi i ovcite kako ogromni armii, a za edna selanka zamisluva deka e Dulcinea od Toboda , devojka na koja i vetil vecna ljubov.
Sanco Pansa , negoviot sluga minuva niz promeni i razvoj niz prikaznata.Prvo toj e predvoden od materialnoto , no svesen e za nivnite postapki. Potoa koga Don Kihot svakja celiot trug bil zaluden i prisakuva da se vrati doma , Sanco go moli da ne se otkazuva.Na smrtnata postela,Don Kihot mu se izvinuva za site zgodi i nezgodi na svojot sluga so sto se zabelezuva deka bil svesen za svoite postapki i deka bil zrtva na zabludi.
* Romanot Don Kihot"" ne e samo parodija na ricarskite romani.Miguel Servantes vo deloto dal realisticka slika za spanskiot narod vo periodot od 15,16 vek.

Колку и да мислиш дека помагаш со ова, само го правиш спротивното. Ја сум за темава директно у канта да иде. Не се глупи учениците, па да неможат сами да најдат тоа што им треба, или па да го напишат истото.

Па за да најдат треба да има ИЗВОР а извор еве овде , пс а како мислиш ти да најдат, ако не вака?

добра тема, наскоро ке ја скенирам тетратката со писмени па ке пратам слики за да помогнам барем нешто

Има една работа, се вика читање.

Другар ти првин велиш да бараат па сега читаат ... Па и за да го препишат ова мора да го читаат нели ..?

Ај бе не соли памет, сте се научиле „оди прочитај, оди научи“ ко нешто вас ногу да ве измачило образованиево, снајди се па живеј... Друга работа, овие есеи не может да се искористет дирекно за на писмена, пола генерација пред писмена ќе ги имат најдено. Требит да си неписмен да не мојш да најш линк од темава преку Гугл, не морат ни да си член на форумов а ниту пак да знајш дек постојт воопшто. Значит есеиве служет само ко патоказ и инспирација ако некој сакат да седнит да напишит нешто сам.

Kur kjar od citanje ja se utepav cel zivot citajki,cela maalska biblioteka ja imam procitano, za sto,sea edni retardi da se bolje od mene na faks.

Мене баш ме боли раката, бидете американци.

Еве да испратам уште некоја писмена...

Писмена работа II Година
Просветителство во Македонија.( Заслугите на просветителите)

Prosvetitelstvoto e ideologija na burzoazijata I vo Makedonija se pojavuva vo prvata polovina na XIX vek.Vo ovoj period turskata vlast oslabela I makedoncite pocnale da emigriraat od selata vo gradovite.Noviot sloj na gradsko naselenie go poddrzuvalo prosvetitelstvoto(finansiski). Folklornite zanrovi pridonele za razvoj na prosvetitelstvoto na makedonski naroden jazik.Delata imale religiozno-didakticki karakter I se preveduvale samo onie so religiozni sodrzini. Bile otvarani crkovno-prosvetni opstini, vo toj period bila otvorena I prvata pecatnica.Literaturnata dejnost bila slabo razviena I preovladuvalo narodnoto tvorestvo.Pismenata literatura bila pisuvana na crkovno slovenski jazik. Pojavata na makedonskata literatura imala golemo kulturno-istorisko znacenje .
Pretstavnici na prosvetitelstvoto bile : Joakim Krcovski , Kiril Pejcinovikj , Teodosij Sinaitski , Jordan Hadzi Konstantinov - Dzinot I Daskal Kamce.

So iminjata na Joakim Krcovski I Kiril Pejcinovikj e povrzan pocetokot na sozdavanjeto na makedonskata literature na naroden jazik odnosno tie se pretstavnici na prvata generacija na nova mak. Literature.
Prvoto delo na Krcovski e “Slovo iskazanoe zaradi umiranie “ I e ispecateno vo 1814 godina vo Budim koj sto bil vazen kulturen centar za juznoslovenskite narodi.
Delata na Joakim Krcovski bile od golemo znacenje za prosvetata na nasiot narod vo XIX vek. Toj preveduval I preraskazuval dela so religiozen karakter, dodeka Kiril Pejcinovikj sozdaval dela so crkovno-svetovna sodrzina so koi ni dava jasna slika za zivotot na selanite vo toj period.Kiril voedno imal golem pridones so toa sto otvoral manastirski ucilista I biblioteki I so sobiranjeto na stari rakopisi pridenel za opismenuvanje na narodot. Za razlika od nego Joakim vo svoite dela poucuval na ljubov I bratstvo , a osuduval neznaenje I pijanstvo.Isto taka toj bile den od prvite manastirski uciteli vo Makedonija.I dvajcata pisuvaat na svoeto narecje, Kiril – tetovski a Joakim – Kicevski,Kratovsko-Krivopalanecki govor.Upotrebuvale I crkovnoslovenizmi poradi toa sto bile svesteni lica kako I turcizmi.
Najpoznato delo na Kiril Pejcinovikj e Epitafot.Vo nego zapisal mnogu biografski podatoci , a ova delo go napisal 10 godini pred svojata smrt.Bil obid da se napisa prvo delo vo stihovi.
Za razvojot na pecatarstvoto najgolema uloga imal Teodosij Sinaitski koj sto ja otvoril prvata pecatnica vo Solun 1838 godina.Voedno go napisal I Predgovorot na “utesenie gresnim” na Kiril Pejcinovikj.So negovata dejnost pridonel da se vovede makedonskiot naroden jazik vo ucilistata , crvkite I literaturata.
Jordan Hadzi Konstantinov – Dzinov pripagja na grupa makedonski prosvetiteli I prerodbenici od XIX vek.So svojata prosvetitelna dejnost pridonel za sozdavanje na gragjanska kultura I literatura vo Makedonija. Najpoznata negova pesna e “Trud mi e imeto”. Vo ovaa pesna toj ukazuva na toa kolku e vazen trudot.Toj isto taka go napisal I prviot Bukvar “ Tablica Pervaja”.Negovoto tvorestvo bilo so moralisticka I didakticka dejnost.
Daskal Kamce ja otvoril Vatashkata pecatnica.Vo nea bile ispecateni povekje dela kako I bukvarot “Prvonacalno ucenie za mali deca” na Dzinot.
Prosvetitelstvoto ima golemo znacenje za razvojot na makedonskiot naroden jazik,za isfrlanjeto na crkovnoslovenskiot jazik kako I za ponatamosniot razvoj na literaturnata dejnost.
Svedoci za naporot na nasiot narod da ja nadmine zaostanatosta vo odnos so drugite porazvieni narodi.


Писмена работа II година.
Сличности во драмите “Дон Кихот“ и “Хамлет“.
(Споредба..)

Vo sredinata na 15 vek so razvojot na tehnikata i naukata se sozdale i povolni uslovi za opstestveno-politickite , ekonomskite kako i kulturnite napredoci.Blagodarenie na stremezot i pogledite na mladata burzoazija se pojavilo uste edno novo dvizenje pod imeto renesansa odnosno prerodba. Vo pocetokot na 16 vek angliskite humanisti mu dale golemo znacenje na teatarot,a pisatelite pocnale da pisuvaat za prv pat literaturni del nareceni Drami.Najznacajni pisateli za ovoj literaturen vid se Viliam Sekspir kako i Miguel de Servantes koi sozdale tvorbi vo koi e izrazena Renesansnata Epoha.

Vo dramite " Hamlet " i "Don Kihot" Sekspir odnosno Servantes gi imaat opisano nivnite glavni likovi na toj nacin sto imaat golem broj slicnosti.
Hamlet e eden mnogu borben i uporen princ , a Don Kihot iako ne ja znae pravata vistina se bori so najgolema upornost protiv nepravdata.
Pri citanje na ogromen broj ricarski romani Don Kihot delumno go gubi razumot , sto bilo slucaj so akterstvoto na Hamlet da se pravi naludnicav za da ne go prepoznaat negoviot obid za dokazuvanje na ubistvoto na kralot - tatko mu.
Najgolemata zelba na Hamlet bila,odmazdata kon svojot cicko."da se bide ili ne" dali da ja prodolzi tragedijata vo familijata i rodoskrvenieto ili da stavi kraj na toa a da se pomiri so faktot deka kralot e nefer na tronot. Don Kihot zaedno so svojot sluga Sanco Pansa sekoj den zapagjal vo nova luda avantura.Sto e najbitno za dvajcata e deka od nisto ne se otkazale , tuku ja izrazile svojata zelba za borba i tokmu poradi nea i go izgubile svojot razum.
Odnosno Duhovnite elementi Razum , Volja i Custvo se tie sto gi pottiknuvaat da napravat nesto , da se sprotistavat na nepravdata.
Sanco Pansa e materialist i odi so Don Kihot za da dobie ostrov na koj kje bide Guvernant. Celo vreme odi so Don Kihot i mu pomaga vo site negovi nameri iako otprvin probuva da go razubedi vo negovite ludi misli.
Horacio ja ima ulogata na drugar na Hamlet. Za razlika od mnogute likovi vo ovaa Tragedija toj e eden od retkite sto umee so Hamlet. Sto mu dava slicnost na Sanco poradi toa sto samo toj ostanal so "Vitezot na Lavovite " odnosno " Vitezot od La Manca" i pokraj gubenjeto na negovata svest.
Dvajcata imate devojka vo svojot zivot za koja sto se trudele i borele. No pri krajot na deloto "Hamlet" se otkazuva od svojata ljubov Ofelija i so zborovi ja prakja vo manastir namesto da ragja gresnici.Na sto Don Kihot iako bez cist razum se bori za ljubovta na dulcinea koja ustvari e samo selanka za koja Sanco go izlazal deka e negovata zenska idila.
* Blagodarejki na Vilijam Sekspir i Miguel de Servantes i nivnite tvorbi , bila izrazena renesansnata epoha.Nivnite likovi bide tipicni renesnsni i sekogas spremni za borba i odmazda.

имате нештп напишано на тема Словенска писменост ?
или ако може да ми дадете некоја идеја колку да почнам да пишувам нешто