Карцином/Канцер/Рак

Дискусија во форумот 'Здравје' започната од The`bItCh, 17 септември 2005.

  1. Wa_sa_ka_ha_ta

    Wa_sa_ka_ha_ta свежо офарбана

    Член од:
    16 мај 2009
    Мислења:
    72
    Допаѓања:
    3
    Овој мој пост е посветен за сите оние кои на некој начин се соочиле со болеста на денешницата Карцином/Канцер/Рак :

    Денес добив страшна вест за моја блиска роднина, за која се сомневаат дека има ХЦЦ (hepatocellular carcinoma, HCC) или рак на црниот дроб по нашки кажано.

    Неможејќи да прифатам таква вест , земав со саати да барам на интернет информација за алтернативно лекување и ги најдов следните информации кои можат да помогнат:

    http://www.cancertutor.org/Other/NoCancer.html

    Во едно образложение е дадено следното:

    Shrinking tumors quickly, without the risk of swelling and inflammation, is a paradox. To shrink tumors quickly you need to kill the cancer cells. But as the cancer cells are dying the immune system will "attack them" because the immune system sees that they are "sick." This attack will cause inflammation and swelling.
    The best thing you can do is to avoid killing cancer cells, which means you must revert them into normal cells.

    Или скратен превод, целта на излекувањето од ракот или канцерогените келии не е нивното уништување, туку на нивното враќање во нормални ќелии.

    На истата страна може да се најдат бесплатни е-книги кои може слободно да се симнат, читаат, како и упатства за на поевтин третман за карциноми и сл.

    на пр.
    http://www.cancertutor.org/faq/faq_inexpensive.html

    Исто така како еден од најдборите алтернативни органиски лекови кои се произведени и потекнуваат од источната медицина е „

    Ge-132 Organic Germanium 100 mg,


    кој лек може да се набави и кај нас по цена од 3,000 денари , додека во Германија и Англија цената е 29 ЕУР. Повеќе за овој органски лек на следната страница:
    http://www.cancertutor.org/Cancer/Germanium.html

    или

    http://www.regenerativenutrition.com/content.asp?id=442

    http://www.super-smart.eu/en--Ge-132-Organic-Germanium-100-mg--Specific-products--0175

    со овој пост би сакала барем малку да помогнам на луѓето кој се најдоа во ситуација каде што ја слушнале страшната реченица дека имаат рак и дека им останува уште малце....Премногу сум лута и бесна и не можам да се помирам што се случува наоколу, посебно затоа што веќе изгубив многу блиски личности од оваа подмолна болест.
  2. marijamare

    marijamare

    Член од:
    16 декември 2008
    Мислења:
    294
    Допаѓања:
    59
    Jas mislam deka sekoja zena koja se soocila so ovaa bolest treba da posetuva psihijatar. Celata procedura na lekuvanjeto kako operacija, citostatici, zracenja e mnogu bolna za zenata, megutoa seto toa povlekuva isto taka i za nejzinoto semejstvo nekoja nervoza ili sl. Samata taa stanuva ponervozna, a so toa i nejzinoto semejstvo. Smetam deka vo sklop na celoto lekuvanje treba taa da posetuva i psihijatar. Nie sme na edno mnogu nisko nivo vo odnos na psihijatrite sto smetame deka na rpsihijatar ili psiholog treba da odat samo nenormalni luge sto e sosema pogresno. Psihologot ili psihijatarot mozam da ne nasocat vo koj kontekst da gi nasocime nasite misli i od edna situacija da go izvadime ona pozitivnoto bez razlika kolku taa situacija e negativna. Smetam deka na ovie zeni toa im e potrebno.
  3. Lurtz

    Lurtz

    Член од:
    28 март 2006
    Мислења:
    11.197
    Допаѓања:
    4.181
    Знам (од што морав) колку што знае немедицинско лице. Како што кажа Wa_sa_ka_ha_ta од мака морав да вртам триста сајтови. Ако се остави на лекари, ќе те отпишат за неколку месеци.

    Инаку пушењето не е поврзано со ова (е до извесен степен и за одредени видови карциноми, како и секој друг надворешен фактор). Инаку зошто од непушачи, оболуваат нивни деца-кои исто не пушат...вакви случаи мал милион за жал. Овие болести го делат првото и второто место заедно со кардиоваскуларните болести според број на заболени и смртниот исход.

    Многу е добро што споделуваш мака и што укажуваш и помагаш за ова навистина огромно зло. Ова со алтернативите го пишував претходно, но беше побивано (најверојатно од доктори кои сметаат дека само класичната медицина е надлежна за помош), како на пример со Варуминот. Пак ќе кажам, секоја од овие алтернативи може само да помогне. Татко ми беше доктор, мајка ми мед. сестра. И двајцата беа исто тврдокорни бранители на медицината и критизери на се алтернативно. После тие случаи се променија целосно-го сменија своето мислење за 180. Ќе бара човек лек и под дрво и под камен, ќе се фаќа за сламка кога ќе му дојде близок (посебно чедо, животен патник) на ред, но дефинитивно алтернативите помагаат, колку и да се негирани.
  4. Wa_sa_ka_ha_ta

    Wa_sa_ka_ha_ta свежо офарбана

    Член од:
    16 мај 2009
    Мислења:
    72
    Допаѓања:
    3
    Навистина сум среќна што најдов лице што го подржува истото мислење како и моето за алтернативната медицина. Но , таа ќе биде делотворна само ако се следат упатствата како што се зададени од страна на луѓето кои ја предлагаат. Во повеќето случаи тоа се луќе кои сами го искусиле истото, и преку истражување и долгогодишна работа успеале да ја најдат „магичната формула„...
    Со целосна почит кон докторите кои ти контрирале или те побивале, само можам да кажам „ прости им татко не знаат што прават„ ...:pipi:

    :smir:
  5. Lurtz

    Lurtz

    Член од:
    28 март 2006
    Мислења:
    11.197
    Допаѓања:
    4.181
    Не случајно постојат институти, факултети...за алтернативна медицина во Кина, Америка, Индија па и Русија е доста напред со тие науки.

    Ова е слично како зборот паранормално, секоја појава што не е научно објаснива е паранормална. Но не значи дека нема таква појава. Битно е да се воспостави баланс во организмот, клетките, а како тоа ќе се стори е најмалку битно. Ское средство во оваа битка е дозволено па макар колку и потсмешливо да звучи, но не би се потсмевал на оваа болест, најмалку.
  6. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata i Rakot

    RAK NA KOSKITE - Glavni Priciniteli

    Tumorite na gustite, kompaktni koski , se javuvaat prvenstveno pri preterana akumulacija na rafinirana sol I minerali vo kombinacija so vishokot na proteini od zivotinsko poteklo I so zasitenite masnotii. Megu produktite koi mozat da ja predizvikaat ovaa sostojba se naogaat-mesoto, jajcata, zivinskoto meso, ribata, skolkite I rakovite, kako I tvrdite, soleni sirenja.

    Osven ova extremno vlijanie, na sozdavanjeto na rakot na koskite, vlijaat I drugi extremni faktori sprotivni spored energijata, osobeno koga e vo prasanje multipla mielomot. Kaj ovaa bolest keliite na koskenata srz dobivaat nekoi oznaki na crvenite krvni zrnca, so sto se zgolemuva podloznosta na skeletniot system na prelomi. Taa sostojba ja odrazuva stagnacijata na aktivnosta vo crevata, predizvikana so preterano zemanje na extremni proizvodi od dvete grupi neprirodna extremna energetska hrana. Megu niv se naogaat – mlecnite proizvodi, proizvodite od rafinirano brasno, rafiniraniot seker vo site oblici I drugi slatki, kafeto I stimulansite, bezalkoholnite pijaloci, tropskoto ovosje I zelencuk, drogite I lekovite, I site vidovi hemiski tretirani I vestacki preraboteni produkti. Koskite I organite koi se smesteni dlaboko vo vnatresnosta na teloto osobeno se podlozni na deluvanjeto na radioaktivnite supstancii kako sto se stronciumot 90, koj go potisnuvaat kalciumot I drugite minerali vo tie tkiva. Radioaktivnite elementi se akumulirat vo lanecot na ishrana, a vo organizmot najcesto se vnesuvaat vo vid na proizvodi od zivotinsko poteklo, kako sto se – mlekoto I govedskoto meso.

    Rakot na koskite se sprecuva I leci so makrobiotikata.
    _ _______________
    Rak Na Koskite
    ------------------
    PRIMARNI FAKTORI – meso, jajca, tvrdi masti,rafinirana sol
    DOPOLNITELNI FAKTORI – seker, mlecni proizvodi, stimulansi, zracenja
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, zelencuk, algi, siitake pecurki, morska sol


    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
    Makrobiotikata i Rakot

    LIMFOM I HODZKINOVA BOLEST - Glavni Priciniteli

    Ako e krvototkot poln so masnotii I sluz, vo koi ima mnogu kiselina, toj vishok ke pocne da se nasobira vo organite. Bidejki belite drobovi I bubrezite se prvi na udar, nivnite funkcii na filtriranje I cistenje na krvta stanuvaat pomalku efikasni. Ovaa situacija void kon ponatamosno opaganje na kvalitetot na krvta I istotaka vlijae na LIMFNIOT SISTEM. Opstite poremetuvanja na limfniot system moze da se podelat na slednive dva tipa. Prviot podrazbira expanzija ili vospalenie na limfnite jazli I organi. Vo kraen slucaj, taa prekumerna extremna expanzivna sostojba vodi kon kinenje na limfnite sadovi. Do takvi poremetuvanja doaga koga limfnata tecnost sodrzi premnogu masni kiselini. Drugiot tip na poremetuvanje na limfata e stvrdnuvanjeto na limfnite jazli, organi, sadovi I kapilari.
    Operaciite, kaka sto se vaganjeto krajnici, doprinesuvaat na vlosuvanjeto na sostojbata na limfniot system, bidejki ja namaluvaat sposobnosta na toj system da se precistuva. Otecenite krajnici I limfnite zlezdi se posledica na prekumerna I redovna konzumacija na – rafinirani I vestacki produkti, seker, bezalkoholni pijaloci, tropsko ovosje I zelencuk, mleko I mlecni proizvodi I zacini. Tie otecenosti predstavuvaat zdravo reagiranje na organizmot, koj go lokalizira, neutralizira I go isfrluva vishokot otrovni materii. Kontinuiranoto konzumiranje na ovie proizvodi moze da dovede do hronicno opaganje na kvalitetot na krvta I limfata. Koga crvenite krvni zrnca ke pocnat da ja gubat sposobnosta za pretvoranje vo normalni kelii na teloto – togas organizmot pocnuva da sozdava degenerativen tip na kelii, koj e poznat kako kancerozen tip na kelii.

    Kaj HODZKINOVATA BOLEST, limfnite jazli I slezinata se zafateni so vospalenie, dodeka kaj limfomot maligniot tumor se razviva vo limfnoto tkivo I limfnite organi stanuvaat oteceni. Dvete bolesti podrazbiraat zgolemuvanje na brojot na belite krvni zrnca. Prekumernoto, kontinuirano konzumiranje na tecnosti, mleko, ovosen sok, bezalkoholni pijaloci itn, e glavna pricina na limfaticnite kancerozni zaboluvanja. Istovremeno smaluvanjeto na brojot na crvenite krvni zrnca go odrazuva nedostatokot na minerali I drugi izbalansirani hranlivi sostojki nasoceni okolu prirodnite slozeni jagleni hidrati vo ishranata. Vo sporedba so drugite oblici na rak, osobeno so tumorite vo dlaboko vsadenite vnatresni organi-rakot na limfnite organi I leukemijata e relativno lesno da se lecat I elimiraat.

    Tumorite na limfata I Hodzkinovata bolest moze da se sprecat I izlecat so makrobiotikata.
    ___________________________
    Limfom I Hodzkinova Bolest
    ------------------------------------
    PRIMARNI FAKTORI – mleko I drugi mlecni proizvodi, seker, maslo, mast, bezalkoholni pijaloci, hemijski supstancii
    DOPOLNITELNI FAKTORI – hrana od zivotinsko poteklo, zacini, pesticide, benzin, zracenje, rendgenski zraci, vadenje na krajnici
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, socivo, mahunarki, zelencuk, semenki, jezgrasti plodovi, algi


    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi

    Makrobiotikata I rakot
    RAK NA DOJKA - Pricina za rakot na dojkata

    Ako vo tekot na drugiot period od zivotot NEPRAVILNO SE HRANIME, nie NA KRAJOT ke ja ISCRPIME SPOSOBNOSTA na svojot ORGANIZAM da go ISFRLA VISOKOT OTPADNI MATERII i TOKSINI ( natalozeni od nezdraviot nacin na ishrana ). Toa moze da bide seriozno ako POD KOZHATA se RAZVIL SLOJ na MASNOTIJA koj go SPRECUVA ISFRLANJETO na ovie OTPADNI MATERII na POVRSINATA na TELOTO. REDOVNOTO preteranoto ZEMANJE na :
    - MLEKO
    - SIRENJE i drugi MLECNI PROIZVODI
    - JAJCA
    - MESO
    - ZIVINSKO MESO i bilo kakvo drugo i od morski zivotni
    - I drugi MASNI i PROIZVODI so RAFINIRANO MASLO

    --- DOVEDUVA do TAKVA SOSTOJBA. Koga ke dojde do takva sostojba, togas ZAPOCNUVAAT da se SOZDAVAAT VNATRESNI NAsl*gI na SLUZ ili MASNOTIJA najprvin vo OBLASTITE koi imaat DIREKTNA VRSKA so NADVORESNATA SREDINA, kako sto se SINUSITE, VNATRESNOTO UVO, BELITE DROBOVI, BUBREZITE, REPRODUKTIVNITE ORGANI i DOJKATA. ( Ako go lecite rakot na dojka so makrobioticka ishrana ke sprecite i pojava na cisti ili rak vo reproduktivnite organi ili vo belite drobovi itn )

    AKUMULACIJATA na VISOKOT OTPADNI MATERII vo GRADITE cesto ima za POSLEDICA - STVRDNUVANJE na DOJKITE i SOZDAVANJE na CISTI. VISOKOT TOKSINI ovde obicno se AKUMULIRA vo oblik na NAsl*gI na SLUZ i MASNI KISELINI, koi, I EDNITE i DRUGITE, imaat oblik na LEPLIVA i TESKA TECNOST. Tie NAsl*gI se PRETVORAAT vo CISTI na istiot nacin kako sto VODATA, preogajki vo cvrsta sostojba se PRETVORA vo MRAZ, a toj PROCES biva ZABRZAN so zemanje na hrana kako :

    - SLADOLED ( so mleko i rafiniran seker )
    - MLEKO od ZIVOTNI
    - BEZALKOHOLNI PIJALOCI
    - OVOSNI SOKOVI
    - i drugi PRODUKTI koi imaat EFEKT na LADENJE ili MRZNENJE.

    ( VNIMANIE : Ovaa hrana po EXTREMNA ENERGIJA ili KARAKTERISTIKI e SPROTIVNA od HRANATA koja RAZVILA pod KOZHATA SLOJ na MASNOTII koja go SPRECUVA ISFRLANJETO na TOKSICNITE MATERII od ORGANIZMOT a taa hrana e mesoto, jajcata, sirenjata itn )


    Kaj ZENITE koi DOELE BEBINJA - POMALA e verojatnosta da DOBIJAT CISTI ili TUMORI na DOJKATA. ZENITE koi NE GI DOJAT svoite deca SE ODREKNUVAAT od MOZNOSTA da go ISFRLUVAAT VISOKOT preku GRADITE i zaradi toa se SOOCENI so POGOLEMA VEROJATNOST da NASOBIRAAT VISOK vo TAA OBLAST na SVOETO telo.
    Mnogu sovremeni nutricionisti i lekari se svesni za toa deka POSTOI MEGUSEBNA VRSKA pomegu KONZUMIRANJETO na ZASITENITE MASTI, kako i HOLESTEROLOT ( koj se zema preku HRANATA od ZIVOTINSKO POTEKLO kako JAJCATA, MESOTO, SIRENJETO, VODNITE ZIVOTNI itn,) i DEGENERATIVNITE BOLESTI, no cesto gi ZANEMARUVAAT i STETNITE EFEKTI na RAFINIRANIOT SEKER i MLECNITE PROIZVODI, 2va vida na produkti koi ZNACITELNO DOPRINESUVAAT na POJAVATA na SRCEVITE ZABOLUVANJA, RAKOT i drugite BOLESTI ( vidi vo kniga " The cancer prevention diet", Michio Kushi , poglavje za rakot na pankreasot, kade se zboruva za metabolizmot na sekerot vo nastanokot na tumorot, vklucuvajki go i rakot na dojkata. Mlekoto e problem broj 1 za rak na belite drobovi a cigarite se problem broj 2 zatoa sto toksinite od cigarite mora da se zalepat za masnotiite i sluzta koja gi sozdava mlekoto i drugite produkti slicni po efekt ili kako sodejstvuvaci. )

    KONZUMIRANJETO na MLEKO i na drugite MLECNI PROIZVODI vo svetot i modernoto opstestvo obicno POCNUVA uste od NAJRANO DETSTVO. Edna od GOLEMITE BIOLOSKI PROMENI vo 20 ili 21 vek e POSTEPENOTO OPAGANJE na PRAKSATA na DOENJETO. Vo TRADICIONALNITE KULTURI majkite obicno gi dojat svoite bebinja 1 godina pa i poveke. Vo pocetokot na 20 vek, majkite vo Amerika vo 60 % slucai, gi doele svoite bebinja. Do ' 70te godini na 20 vek toj broj NAGLO SE NAMALIL. Statistickiot pregled od 1968. godina pokazal deka samo 11 % od Amerikanskite majki se OBIDUVAAT da gi DOJAT svoite deca, a 2 tretini od niv SE OTKAZUVAAT OD DOENJETO veke POSLE 30 do 40 dena. ( koja zena ne saka da doi svoe bebe, a moze, neka ne raga )


    So makrobiotikata rakot na dojkata najlesno se leci I sprecuva I ne e potrebna nikakva hirurska intervencija.
    _____________

    Rak Na Dojka
    ----------------
    PRIMARNI FAKTORI – maslo, mast, seker, mlecni proizvodi, belo brasno
    DOPOLNITELNI FAKTORI – meso, jajca, zivina, zacini, bezalkoholni pijaloci, drogi, lekovi, rendgensko zracenje, boja za kosa, sinteticka obleka
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, proizvodi od soja, zelen lisnat zelencuk, bel zelencuk, algi, doenje


    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
  7. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata i rakot
    RAK NA DEBELOTO CREVO – Pricini za rak na debeloto crevo

    Lugeto koi ziveat vo sovremeni opstestva, stradaat od mnogu CREVNI POREMETUVANJA. Megu niv spagaat DIJAREJA, KONSTIPACIJA ili 'ZAPEK', GASOVI, ENTERITIS, KOLITIS, HERNIJA, APENDICITIS, D E B E L I N A , HEMOROIDI, DIVERTIKULITIS i IRITABILNO DEBELO CREVO. Opsto zemeno, OVIE SOSTOJBI se SLUCUVAAT poradi PRETERANO JADENJE, NEDOVOLNO ZVAKANJE, LOS KVALITET na HRANA. PREMORUVANJE od RABOTA i NEDOVOLNO FIZICKO VEZBANJE.
    Debeloto crevo e IZLOZENO na ZLOUPOTREBA i togas koga
    JADEME NEREDOVNO, koga imame LOSI PREHRAMBENI NAVIKI, koga JADEME POMEGU OBROCI, KOGA JADEME NEPOSREDNO PRED SPIENJE i sl [ jadenje i pienje alkohol pred spienje najveke debeli ]. Seto ova predstavuva DOPOLNITELNO OPTERETUVANJE za VNATRESNITE ORGANI. Sekojdnevnoto DOLGO SEDENJE, POVEKECASOVNO gledanje TV, i navikata da se VOZIME so AVTOMOBIL na KRATKI RASTOJANIJA [ namesto da go izodime peski toa rastojanie ], PRESTAVUVAAT uste eden KRUPEN FAKTOR, koj DOPRINESUVA za CREVNITE ZABOLUVANJA. Vo TRADICIONALNITE OPSTESTVA, kade sto crevnite zaboluvanja i rakot na debeloto crevo retko se pojavuvaat, lugeto mnogu poveke se pridrzuvaat do odreden red i mnogu se POAKTIVNI. Tie jadat samo 2-3 pati dnevno, a na SVOITE DNEVNI AKTIVNOSTI im PRIOGAAT poveke kako KREATIVNI UCESNICI otkolku kako PASIVNI NABLJUDUVACI.

    TRADICIONALNATA ISHRANA koja ZASTITI STOTICI GENERACII LUGE od RAK i drugi DEGENERATIVNI BOLESTI e BOGATA so RASTITELNI VLAKNA. VLAKNATA sodrzat NERASTVORLIVA CELULOZA koja se naoga vo ZIDOVITE na KLETKITE kaj ZITNITE ZRNA, vo ZELENCUKOT i OVOSJETO i LIGNINI, supstancii od drvenata PULPA na RATENIJATA.

    CELITE ZITNI ZRNA ili INTEGRALNITE ZITARKI se NAJDOBAR IZVOR na RASTITELNI VLAKNA.

    Vo DEBELOTO CREVO rastitelnite VLAKNA deluvaat kako SUNGER, koj GI VPIVA - VODATA, ZOLCNITE KISELINI i dr. OTPADNI PRODUKTI sto mu davaat MASA na FESECOT [ izmet ] i BRZO go ISFRLAAT NIZ CREVNIOT TRAKT.

    RATSITELNITE VLAKNA istotaka SLUZAT za MODIFIKUVANJE na METABOLIZMOT na HOLESTEROLOT, gi VRZUVAAT METALITE vo TRAGOVI i gi NEUTRALIZIRAAT RAZNITE IRITANTI, OSTATOCI i TOKSINI koi se NATOLOZUVAAT vo SLUZOKOZATA na CREVATA. Pokraj toa,postojat nekolku STOTICI vidovi BAKTERII vo DEBELOTO CREVO koi gi SINTETIZIRAAT ENZIMITE i VITAMINITE posebno Vitaminite od B-complexot. Potrebna e ISHRANA so INTEGRALNI VLAKNA i ZELENCUK za PRAVILNO FUNKCIONIRANJE na OVAA BAKTERIJA.

    Vo slucaj na RAK na DEBELOTO CREVO treba da se otsrani Hranata koja DOPRINESLA do pojava na ovoj problem.
    Treba da se OTSRANAT od ISHRANATA ;

    SITE PRODUKTI od ZIVOTINSKO POTEKLO,
    SITE MLECNI PROIZVODI
    RIBA i dr.morski plodovi
    SITE MRSNI PRODUKTI i NAPITOCI
    DA SE ISFRLI OD UPOTREBA I RAFINIRANIOT SEKER
    BELOTO BRASNO i SITE PROIZVODI OD BELO BRASNO
    BEZALKOHOLNITE PIJALOCI
    TROPSKOTO OVOSJE
    SITE JADRESTI PLODOVI i PUTEROT OD NIV
    ZACINITE
    SITE STIMULANSI
    SITE AROMATICNI JADENJA


    Makrobiotikata go sprecuva I leci rakot na debeloto crevo.
    ____________________
    Rak Na Debeloto Crevo
    ---------------------------
    PRIMARNI FAKTORI – meso, jajca, zivina, belo brasno
    DOPOLNITELNI FAKTORI – seker, mlecni proizvodi, maslo, zacini, bezalkoholni pijaloci, pivo, hemijski supstancii, drogi, lekovi
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, rastitelni vlakna, mahunarki I socivo, lisnat zelen zelencuk, algi, dobro zvakanje


    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi

    Makrobiotikata I rakot
    RAK NA KOZHATA I MELANOM – Pricini za rakot

    TELOTO e vo SOSTOJBA NORMALNO da gi ELIMINIRA OTPADNITE MATERII so POMOS na takvi NORMALNI FUNKCII kako sto se – MOKRENJETO, PRAZNENJETO na CREVATA, DISENJETO I POTENJETO.

    NEURAMNOTEZENITE PRODUKTI I NAPITOCI ke POTTIKNAT vo ORGANIZMOT razni NENORMALNI MEHANIZMI na PRAZNENJE kako sto se – DIJAREJA, CESTO MOKRENJE, POKACENA TEMPERATURA, KASLANJE ili KIVANJE.

    HRONICNOTO ISFRLANJE e SLEDNIOT CEKOR vo TOJ PROCES a DOLGOTRAJNATA POGRESNA ISHRANA obicno VODI KON nekoj VID na BOLEST. Takvite sostojbi se cesto vo slucaite kade BUBREZITE ja IZGUBILE svojata SPOSOBNOST PRAVILNO da go CISTAT KRVOTOKOT. Na primer, KOZATA stanuva SUVA I TVRDA. Koga e KRVOTOKOT poln so MASTI I MASLA sto na krajot DOVEDUVA do BLOKIRANJE na PORITE, FOLIKULITE na KOSATA i VLAKNATA I POTNITE ZLEZDI. MEHANIZMOT na NASTANOKOT na RAKOT na KOZATA , vklucuvajki ja SINERGISTICKATA uloga na SONCEVITE ZRACI vo KOMBINACIJA so ISHRANATA bogata so MASNOTII – se tesno povrzani. ( ova e vazno za tie sto se soncaat vo letno vreme bez zastitni kremi ili za tie sto odat vo solariumi koi se stetni a vo kombinacija so nezdravata kancerogena ishrana rizikot za rak na kozata ili melanomot se zgolemuva. )

    MELANOMOT iako e opredelen kako rak na kozata, TOJ vsusnost, e POVEKE nekoj VID na POREMETUVANJE na MUSKULITE I po SVOJATA STRUKTURA moze da se klasificira pomegu TUMOROT od EXPANZIVEN KARAKTER cija PRICINA e EXPANZIVNA EXTREMNA HRANA –pa zatoa se POJAVUVA na POEXPANZIVNI LOKACII na POVRSINATA na KOZATA, znaci na PERIFERIJATA na TELOTO I TUMOR so SPROTIVNA energija od EXPANZIVNATA, so VNATRESEN KARAKTER I zatoa se POJAVUVA povnatre vo TELOTO – na KOSKITE.

    MELANOMOT obicno pocnuva da se manifestira NA veke POSTOECKITE MLADEZI. TIE se MALI temnokafeavi ISPUPCUVANJA pod KOZATA koi SLUZAT za ELIMINIRANJE na PREKUMERNIOT PROTEIN I MASNOTIITE od TELOTO. Ovie PROTEINI i MASNOTII ne mora da poteknuvaat od KONZUMIRANJETO na PROTEINI tuku NASTANUVAAT so KOMBINACIJA na VNESUVANJE na PREMNOGU krajno EXTREMNI EXPANZIVNI ENERGETSKI PRODUKTI kako sto se RAFINIRANIOT SEKER. OVOSJETO i HEMIJSKITE SUPSTANCII i PRODUKTI so SPROTIVNA EXTREMNA ENERGIJA od EXPANZIVNIOT EXTREM kako sto se ZIVOTINSKITE MASNOTII preku MESOTO osobeno ZIVINSKOTO MESO, JAJCATA, TESKITE MLECNI PRERABOTKI i drugi PRODUKTI bogati so PROTEINI i MASNOTII.

    RAKOT na KOZATA moze da SE LECI so mali modifikacii vo standardnata makrobioticka veganska ishrana za ZASTITA od RAK, vo zavisnost od koj VID na HRANA e PRICINITELOT na RAKOT na KOZATA i MELANOMOT.


    Makrobiotikata go sprecuva I leci rakot na kozhata I melanomot
    _______________________

    Rak Na Kozhata
    -------------------------------
    PRIMARNI FAKTORI – masnotii, maslo, mlecni proizvodi, belo brasno, seker, ovosje, sokovi, zacini, bezalkoholni pijaloci, hemijski supstancii
    DOPOLNITELEN FAKTOR – hrana od zivotinsko poteklo, soncevi zraci, industriski zagaduvaci
    ZASTITEN FAKTOR – integralni zitarki, mahunarki, proizvodi od soja, zelencuk, algi, soncevi zraci vo kombinacija so nemrsna hrana

    ______________

    Melanom
    ------------------
    PRIMARNI FAKTORI – meso, seker, zivina, jajca, mlecni proizvodi, maslo, belo brasno
    DOPOLNITELNI FAKTORI – ovosje, bezalkoholni pijaloci, zacini, stimulansi, hemijski supstancii, lekovi, PCB
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, algi


    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi

    Makrobiotikata i rakot
    RAKOT NA PANKREASOT – Glavni Pricini

    Dijbetesot I hiperinsulinizmot se dve glavni degenerativni bolesti koi stojat vo vrska so pankreasot; tie bolesti se povrzani so pojavata na tumorot vo pankreasot. Za da go svatime postepeniot razvoj na poremetuvanjeto na pankreasot, potrebno e da gi imame vo predvid efektite na 3te razlicni oblici na seker vo teloto. PROSTITE SEKERI ili monosaharidite se naogaat vo ovosjeto I medot; takvi se glikozata I fruktozata. DVOKRATNITE SEKERI ili disaharidite se naogaat vo sekernata trska I mlekotot; toa se sukroza I laktoza. SLOZENITE SEKERI ili polisaharidite se naogaat vo zitarkite, mahunarkite I zelencukot: ovde spaga celulozata.
    Vo tekot na normalniot process na varenje, slozenite sekeri pod dejstvoto na raznite enzimi vo ustata, zeludnikot, pankreasot I crevata se razlozuvaat postepeno I prilicno ramnomerno. Slozenite sekeri vleguvaat vo krvotokot sporo, bidejki prethodno se razbieni vo pomali edinici na saharid. Vo tekot na toj process krvta ostanuva po svojata pH vrednost neznacitelno alkalna.
    Sprotivno od toa, prostate I dvokratnite sekeri bivaat brzo metabolizirani, sto ima za posledica krvta da stane premnogu-kisela. Za da se kompenzira taa extremna sostojba, pankreasot laci eden hormone, insulin, koj so svoeto dejstvo ovozmozuva otklonuvanje na prekumerniot seker vo krvta I negovoto apsorbiranje od strana na keliite na teloto. Taka doaga do priliv na energija koga glikozata (krajniot proizvod na sekoj metabolizam na sekerot) oksidira, pri sto kako otpadni produkti nastanuvaat jaglen-dioksidot I vodata. Dijabetesot e bolest za koja e karakteristicna nesposobnosta na pankreasot da proizveduva dovolno insulin za da go neutralizira premnogu visokoto nivo na seker vo krvta. Posle poveke godini na prekumerno I redovno konzumiranje na rafiniran seker, mlecni proizvodi, hemikalii I drugi supstancii so extremna energija od ovoj vid, Langerhansovite ostrvca vo pankreasot se prosiruvaat I ja gubat sposobnosta da lacat insulin. Sekerot pocnuva da se pojavuva vo mokracata, teloto ja gubi vodata, a rezervite na minerali se iscrpuvaat. Za da gi suzbie ovie simptomi, sovremenata medicina go leci dijabetesot so vestacki injekcii insulin.

    Golem del od sekerot koj vleguva vo krvotokot biva najprvin vskladiran vo oblik na glikogen, vo koj ostanuva se dodeka ne mu zatreba na organizmot. I togas povtorno se pretvora vo glikoza. Koga kolicinata na glikogen go nadmine kapacitetot na crniot drob za vskladiranje, koj iznesuva okolu 50 grama, crniot drob go ispusta vo krvotokot vo oblik na masni kiselini. Ovie najprvin se talozat na neaktivnite mesta na teloto, kako sto se zadnicata, slabinite I vo predelot na stomakot. A potoa, ako covekot I ponatamu jade rafinirani vidovi na seker-masnite kiselini bivaat privleceni od strana na pokompaktni organi kako sto se srceto I bubrezite, koi postepeno se obmotuvaat so sloj na masnotii I sluz.
    Ovie naslagi moze istotaka da prodrat vo vnatresnite tkiva, slabejki go normalnoto funkcioniranje na organite I predizvikuvajki konecna paraliza na tie funkcii kako kaj arterosklerozata. Nasobiranjeto na masnotiite moze da dovede I do razni oblici na rak, kako sto se tumorite na dojkite, debeloto crevo I reproduktivnite organi. Uste eden oblik na degeneracija moze da nastapi koga se mobilizirani vnatresnite rezervi na minerali kako protivteza na stetnite efekti na redovnoto konzumiranje na prostate sekeri. Na primer, kalciumot vo koskite I zabite moze da se namali za da se vospostavi ramnoteza so efektite na slatkite jadenja I bezalkoholnite pijaloci.

    Pankreasot e mal kompakten organ. Rakot na pankreasot e prvenstveno posledica na dolgotrajno, redovno konzumiranje na – jajca, meso, ribi, rakovi I skolki, zivinsko meso, rafinirana sol I drugi produkti od zivotinsko poteklo so golema sodrzina na proteini I zasiteni masnotii vo kombinacija so rafiniranite sekeri, mleko, ovosen sik, bezalkoholni pijaloci, hemikalii, lekovi I drogi. Tumorite vo pankreasot moze da se pojavat posle pankreatitis (akutno I hronicno vospalenie na ovoj organ) I posle hiperinsulinizam ( premnogu kontraktivna sostojba, vo koj nivoto na seker vo krvta e abnormalno pri lacenje na premnogu insulin ). Prekumernoto proizvodstvo na insulinot gi privlekuva masnite kiselini I gi doveduva do nivna koagulacija vo vid na tumor vo zolcniot kanal ili vo Langerhansovite ostrvca.

    Dijabetesot moze da se leci I otkloni neznacitelno so makrobioticka ishrana, koja se sostoi od integralni zitarki I zelencuk, pripremeni taka da se kuvaat nesto podolgo I da imaat pojak vkus, dodeka rakot na pankreasot moze da se suzbie so nesto poexpanzivna makrobioticka ishrana, koja prvenstveno se sostoi od integralni zitarki I zelencuk, pripremeni taka da se kuvaat nesto pokratko I da bidat so nesto poblak vkus.

    Makrobiotikata gi sprecuva I leci I dijabetesot I hiperinsulinizmot I rakot na pankreasot.
    __________________

    Rak Na Pankreas
    -------------------------
    PRIMARNI FAKTORI – meso, jajca, zivina, sirenje, mast, maslo, seker
    DOPOLNITELNI FAKTORI – mleko I drugi mlecni proizvodi, belo brasno, zacini, kafe, cigari, zracenje
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, zelencuk, algi, shiitake pecurki


    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
  8. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata I rakot
    RAK NA KRVTA - LEUKEMIJA – Glavni Peiciniteli

    Leukemijata e oblik na rak koj ja napaga krvta. Nasiot neznacitelno solen krvotok e kopija na drevniot okean, vo koj najgolemiot del od svojata evolucija se razvival bioloskiot zivot.
    Normalnata krv e neznacitelno alkalna, so vrednost od PH od 7,3 do 7,45, od koj poteknuva nejziniot blago solen vkus. Krvta so vrednost pomala PH od 7 e kisela, dodeka so vrednost pogolema od 7 e alkalna. Ako vrednosta na PH vo krvta padne pod svoeto normalno slabo alkalno nivo I krvta stanuva kisela-se sozdava ACIDOZA. Kiselosta vo makrobiotikata se klasificira kako extremna expanzivna sostojba. Koga PH faktorot vo krvta ke stane visok, se javuva poveke kompaktna sostojba ALKALOZA. Sekojdnevnata ishrana e glavnata determinanta na relativnata kiselost ili alkalnosta na krvta. Expanzivnite extremni produkti I pijaloci, kako sto se – sekerot, kafeto, ovosjeto, sokovite, mlekoto I alkoholot, kvasecot – ja razreduvaat krvta I ja pravat kisela. Kontraktivnite extremni produkti, vklucuvajki ja solta, mnogu se alkalni I go stegaat krvotokot. Organizmot go kompenzira losiot kvalitet na krvta so razni mehanizmi. Na primer,, za vreme na izdisuvanjeto vishokot kiselini se isfrluvaat zaedno so jaglero-dioksidot, bubrezite postojano gi filtriraat prekumernite kiselini od hranata I gi ifrlaat po preku mokracata. Istotaka, nasata krv sodrzi niza ‘amortizeri’ kako sto se natrum-bikarbonatot, koi sluzat za neutraliziranje na kiselinite. Na toj nacin, krvta moze da ostane vo blago alkalna sostojba, nasproti redovnata upotreba na extremnite expanzivni I kontraktivni produkti I pijaloci.
    Megutoa, pod odredeni uslovi ramnotezata vo krvta ne moze poveke da se odrzi, a rezultatot e seriozni poremetuvanja, kako sto e – leukemijata. Kaj rakot na krvta, brojot na crvenite krvni zrnca se smaluva, dodeka brojot nab elite krvni zrnca dramaticno se zgolemuva. Vo nekoi slucai zabolenite od leukemija imaat duri I MILION BELI KRVNI ZRNCA na kuben milimetar – namesto normalnite 5.000 do 6.000.
    Kaj licnosta so normalno zdravje hranata stiga do tenkoto crevo vo vid na kasasta homogena masa, koja krvotokot lesno ja apsorbira. Tenkoto crevo e slicno na dzungla. Crevnite cupici licit na shuma od vlaknenca so milioni bakterii I virusi, koi ja pottiknuvaat transmutacijata so varenjeto na hranata na toj nacin sto so pomos na ovie enzimi go menuvaat nejziniot kvalitet, za da potoa ja prosledat ponatamu. Zivotinskite produkti, jakite kiselini, kako sto se sekerot I ovosjeto, lekovite, drogite I hemiski tretiranite produkti – gi ubivaat tie bakterii I predizvikuvaat loso varenje, go smaluvat proizvodstvoto na krv I sozdavaat osnova za seriozni bolesti. Koga crevata dobro funkcioniraat, molekulite od hranata pretvoreni vo piktijasta masa dopiraat do kraevite na pipkite vo tenkoto crevo, stanuvajki crevno tkivo I doprinesuvaat kon proizvodstvoto na zdrava krv. Belite krvni zrnca se pogolemi I posovitlivi od crvenite I moze da se klasificiraat kako expanzivni. Tie cesto nastanuvaat pri konzumiranje na expanzivni produkti kako sekerot, dodeka crvenite krvni zrnca se sozdavaat poveke od kontraktivni produkti I supstancii, sol I soleni jadenja I slicno. Leukemijata, sostojba za koja e karakteristicno pregolemiot broj na beli krvni zrnca – predizvikana e so redovno I prekumerno vnesuvanje na extremni expanzivni produkti kakov sto e sekerot, ovosjeto, bezalkoholni pijaloci itn, dodeka bolesta skorbutot, vishok na crveni krvni zrnca, e znak na redovna I prekumerna upotreba na extremni kontraktivni produkti kako rafiniranata sol, mesoto, jajcata I slicno.
    Skorbutot, sekako, denes veke ne predstavuva problem, zatoa sto uste vo 18 vek britanskite mornari naucile kako da ja uramnotezat svojata extyremna kontraktivna ishrana od vsolenoto svinsko, dodavajki na taa hrana druga extremna expanzivna hrana kako sto e citrusnoto ovosje. Megutoa, leukemijata vo 20 I 21 vek se siri se poveke, a modernata medicina dosega ne uspeala da go otkrie nejzinoto poteklo, nitu da I go najde lekot. Porastot na zacestenosta na leukemijata megu decata I mladite luge ja sledi explozijata na extremni expanzivni produkti, pijaloci I supstancii, koi se proizveduvaat vo ogromni kolicini, pa se jadat I pijat vo najsirokite sloevi uste od zavrsetokot na 2ta svestka vojna. ( tie produkti se cokoladi, bonboni, gazirani bezalkoholni pijaloci, sladoledi I slicno). Megu takvite proizvodi spagaat ‘grickite’ I desertite proizvedeni so seker, med, cokolada I drugi slatki; bonboni I gumi za zvakanje; bezalkoholni pijaloci, pijaloci od tipot na coca-cola I vestacki pijaloci so aspartame I drugi vestacki zasladuvaci; beliot leb, pereci, I drugi proizvodi od rafinirano belo brasno; pomorandzi, banana, ananas I drugo tropsko ovosje; pomfrit I cips; mleko, belo sirenje, mlecni pijaloci I jogurt. Denesnata ishrana na mnogute deca e vo najgolem del so sladok vkus, spored konzistencija meka, po golemina obimna, a po kvalitetot rafinirana ili prerabotena. Takva ishrana sozdava - krajno istencen, razreden kvalitet na krv. Leukemijata e vo porast I megu vegetarijancite vo SAD I drugi zemji, osobeno megu onie koi jadat golemi kolicini na - mlecni proizvodi, ovosje, sirova ‘ziva’ hrana, kako I hrana so luti zacini, I megu tie koi koristat aromaticni lekoviti bilki I vitaminski piluli. Za tie koi ziveat vo tropskite I suptropskite kraevi mnogu od ovie supstancii se domasni produkti I nivnata konzumacija e prirodna so okolinata. Megutoa, ako tie stanat golem del od sekojdnevnata ishrana vo oblasta na umerenata klima, moze da se pojavat seriozni bolesti zatoa sto produktot ne e vo sklad so okolinata kade uspeva.

    Zgolemenata zacestenost na leukemijata od 2ta svetska vojna navamu cesto se pripisuva na nuklearnata radijacija. Iako nuklearnata radijacija opasna I edna od predizvikuvacite na leukemijata I treba da se izbegnuva kolku sto e mozno poveke – osnovniot nacin na ishrana ja odreduva podloznosta na rakot vo sekoj poedinecen slucaj.
    Taka, napr., vo Hiroshima I Nagasaki ziveel mal broj na luge koi - za vreme na prvite atomski explozii, vo 1945 godina – jadele samo makrobioticka hrana. Megu tie koi go preziveale prviot udar, onie poedinci koi se hranele makrobioticki – bile vo sostojba normalno da funkcioniraat I da im pomognat na mnogute preziveani da ja sovladaat radijacionata bolest, koja e vid na leukemija, na toj nacin sto jadele integralen oriz, kuvan zelencuk, miso supa, algi, umeboshi-tursija od slivi umeboshi I prirodna morska sol – poveketo so naglasok na kontraktivna energija na produktite nasproti expanzivnata extremna radijacija. Na osnova na simptomite na atomskata bolest tie svatile deka radijacijata e krajno expanzivna I deka krvta moze da se napravi pojaka, odnosno poveke kontraktivna, pogusta, ako kako protivteza se upotrebat sprotivnite faktori, kakvi sto se zastapeni vo ishranata koja se sostoi od zitarki bogati so sol I kuvan zelencuk.
    Vo tradicionalnata istocna medicina kosata na glavata e soodvetna na kosmastite pipki na tenkoto crevo. Koga posle bombardiranjeto na lugeto pocnala d aim opaga kosata, toa bil znak na poremetuvanja vo crevata I drasticno namaleno proizvodstvo na krv. Vo deceniite posle prvite atomski bombardiranja, naucnicite potvrdile deka misoto I algite, sodrzat, osven soli, I drugi supstancii koi moze da mu pomognat na organizmot da se zastiti od radijacija, vrzuvajki I otfrluvajki gi radioaktivnite elementi.
    Vo sovremenoto opstestvo razni vladini agencii predlozile nuklearniot otpad da se deponira vo rudnicite za sol ili megu naslagite so sol, za da se neutraliziraat negovite smrtonosni emisii. Toa e eden od primerite kako se postapuva so expanzivnata I kontraktivnata energija vo sovremeniot svet za da se postigne ramnoteza, iako naucnicite toa go pravat bez razbiranje na osnovniot princip na ramnotezata – odnosno na makrobiotickata filozofija, koja go tolkuva I sproveduva ovoj princip.

    Vo modernoto opstetsvo postojat, pokraj nuklearnata energija, I mnogu drugi izvori na vestacko zracenje. Kolor-televizijata, kompjuterskite I video-terminalite-kseroks-masini, erkondisn, detektori na dim, uredi za avtomatsko otvoranje na garaznata vrata, kontrolni detektori vo samoposlugite I mnogu drugi aparati I uredi se poveke go jaknat elktronskoto okruzuvanje vo koe ziveeme. Nekoi od tie zracenja se so nisko nivo, kako onie koi poteknuvaat od fenot za susenje na kosata. Nekoi zracenja se pojaki, kako onie od mikrobranovata pecka ( vo makrobiotikata vo nikoj slucaj ne se pece vo mikrobranova pecka). Tolkavata kolicina na elektromagnetno zracenje koe od den na den go apsorbirame ima kumulativen efekt vrz naseto zdravje I vitalnost.

    Zdraviot covecki organizam poseduva cudesna sposobnost da se prilagoduva na sredinata koja go okruzuva, duri I ako e polna so radioaktivnost I tranzitori. Lugeto go prifatile makrobiotickiot nacin na ishrana nemaat pricini da se plasat od leukemija I od drugite oblici na rak ili od seriozni bolesti. Megutoa, pri denesnite nivoa na zracenja vo svetot, lugeto koi, osven toa, se hranat so voglavno so rafinirani proizvodi pokazuvaat znacitelna poniska otpornost na radioaktivnosta I za niv postoi opasnost da zabolat od leukemija I drugi oblici na rak.
    Prenasocuvanjeto na tokot - na bioloskata degeneracija na modernoto opstestvo, covekot, covestvoto voopsto – vo sprotivna nasoka e klucot za lecenjeto na atomskata bolest I rakot voopsto. Vrakanjeto na poprirodna obrabotka na zemjisteto, eko-zemjodeltsvoto, ishranata I sekojdnevniot zivot ke ja napravat nuklearnata energija nepotrebna I ke doprinese kon postojanoto zdravje I trajniot mir.

    Makrobiotikata ja sprecuva I leci leukemijata.

    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
    _______________________________________________________________
    LEUKEMIJA - BOLEST NA KRVTA
    _______________________________________________________________
    Kaj ovaa bolest BROJOT na CRVENITE KRVNI ZRNCA se NAMALUVA a BROJOT na BELITE KRVNI ZRNCA - DRAMATICNO - se ZGOLEMUVA.
    Vo nekoi slucai pacientite koi boleduvaat od leukemija moze da imaat duri i MILION BELI KRVNI ZRNCA na KUBEN mm namesto NORMALNITE 5.000 do 6.000.
    LEUKEMIJATA moze da ima HRONICEN ili AKUTEN TEK i NE POSTOI MEDICINSKI LEK za OVAA BOLEST koja CESTO ZAVRSUVA so SMRT. No LEUKEMIJATA e RELATIVNO LESNO da se KONTROLIRA so PRAVILNA MAKROBIOTICKA ISHRANA.
    BELITE KRVNI ZRNCA se so EXPANZIVNA i PORASTOT na NIVNIOT BROJ ukazuva na VNESUVANJE EXTREMNA EXPANZIVNA HRANA, osobeno SEKER, GAZIRANI BEZALKOHOLNI PIJALOCI, SLADOLED, MLEKO i HEMIKALII ( vo hrana ili farmacevtski lekovi ). Istovremeno NAMALUVANJETO na BROJOT na CRVENITE KRVNI ZRNCA go ODRAZUVAAT NEDOSTATOKOT na MINERALITE i drugata VISOKO KVALITETNA HRANA so SPROTIVNA ENERGIJA od EXPANZIVNATA.

    Kako i kaj DRUGITE VIDOVI RAK, liceto koe boleduva od leukemija treba da SOZVAKA SEKOJ ZALAK na ZDRAVA HRANA 150 DO 200 pati, no vo slucaite kade KVALITETOT na PLUNKATA ne e dobar - druga POZDRAVA LICNOST treba da ja SOZVAKA HRANATA i potoa so lazicka da go hrani pacientot.
    ( Leukemijata e rak so EXPANZIVEN KARAKTER i e POSLEDICA na HRANA so EXPANZIVEN KARAKTER.)
    PREHRAMBENITE preporaki za UBLAZUVANJE na LEUKEMIJATA se slicni so onie za LECENJE na DRUGITE VIDOVI RAK so EXPANZIVEN KARAKTER.
    OBLOGA od VREL GUMBIR moze da se stava sekoj den vo PREDELOT na TENKOTO CREVO ( kade sto se sozdava krvta ). Toa ke go STIMULIRA SOZDAVANJETO na CRVENITE KRVNI ZRNCA so POMOS na CREVNITE RESICKI.

    od kniga "Prirodno lecenje makrobiotikom".Michio Kushi

    ___________________________________
    Rak Na Krvta – Leukemija
    ___________________________________
    PRIMARNI FAKTORI - maslo, mast, seker, bezalkoholni pijaloci, stimulansi, hemijski supstancii
    DOPOLNITELNI FAKTORI – hrana od zivotinsko poteklo, ovosje, zacini, pesticide, zracenje, rendgenski zraci, industrisko zagaduvanje
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, miso supa, mahunarki, zelencuk,algi, morska sol


    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
  9. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata i rakot
    RAK NA CRNIOT DROB – Glavni Pricini

    Megu mnogute zadaci koj gi izvrsuva crniot drob spagat filtriranjeto na toksinite od krvta; sozdavanje I prenosuvanje na zolckata; kontroliranje na nivoto na seker; pretvoranjeto vo jagleni-hidrati, masnotiite I proteinite edni vo drugi I proizvodstvo na hormone I enzimi. Vo tradicionalnata istocna medicina crniot drob, poradi svoite komandni funkcii, poznat e kako ‘general’ vo organizmot. Ako se posluzime so edna moderna metafora, crniot drob mozeme da go sporedime so ‘agencija za ekoloska zastita’ na naseto telo, koj signalizira kakov e kvalitetot na prirodnata sredina vo nasiot organizam I gi neutralizira site stetni supstancii. Bez crniot drob covekot ne moze da zivee. Megutoa, duri I ako 80% od ovoj organ se otsrani, preostanatiot del ke prodolzi da funkcionira, a delot sto nedostasuva cesto se regenerira.

    Ispumpana od srceto, del od krvta gi pominuva organite za varenje, kade sto kislorodot vleguva vo tkivata, a hranata koja e apsorbirana go prodolzuva varenjeto. Toj metaboliziran material od crevata I zeludnikot odi direktno vo crniot drob. Tuka se ocistuva od masnotii, a potoa biva ufrlen vo krvotokot. Zdraviot crn drob moze kontinuirano da filtrira relativno golema kolicina na otrovni supstancii koi vleguvaat vo teloto. Crniot drob, napr., moze da neutralizira otprilika 9 grama alcohol na cas. Megutoa, posle poveke godini na neuramnotezeno vnesuvanje na hranata I pijaloci, crniot drob moze da otece, odnosno da stane tvrd I da ja izgubi svojata prirodna sposobnost na funkcioniranje.
    Crniot drob po struktura e kompakten, tezi otprilika 1,34 kg I upravuva so mnogu funkcii vo sistemot za varenje I so ekskrecionite funkcii.Aktiven I centralen organ kogo osobeno go pogoduva prekumernoto vnesuvanje na govedsko meso, svinsko meso, zivinsko meso, jajca, mlecni proizvodi, sol I drugi extremni kontraktivni produkti.(crniot drob e povrzan so gnevot, pa zatoa megu vernicite koi se mesojadci naogame tolku extremno gnevni fanatici, a solta vo mesoto gi unistuva mozocnite kelii). No, iako poremetuvanjata na crniot drob najcesto e od ovaa extremna kontraktivna hrana – simptomite moze da bidat zabrzani so expanzivni extremni proizvodi, kako sto se – alkoholot, produktite so mnogu masti I maslo, proizvodite od belo brasno, sekerot, tropskoto ovosje I zelencuk, sirovata ‘ziva’ hrana I stimulansite.
    Dovolno e da se razgleda metabolizmot na masnotiite, pa da go svatime mehanizmot na degenerativnoto zaboluvanje I formiranjeto na tumorite, vklucuvajki go rakot na crniot drob, na kelijsko nivo. Lipidi se zaednicki naziv za masnotiite, maslata I masnite supstancii, kako sto se masnite kiselini, holesterolot I lipoproteinite. Masnotiite na sobna temperature se naogaat vo tvrda sostojba, dodeka maslata se tecni. Tvrdite lipidi najcesto imaat poveke masni kiselini; tie, po sostav, sedolgi lanci na jaglerodot I vodorodot, so eden molekul na kislorod na edniot kraj. Zasitenite masni kiselini se vrzani so atomite na vodorodot ili zasiteni se so niv. Na nezasitenite masni kiselini im nedostasubva najmalku eden par atomi na vodorod. Polinezasitenite masni kiselini se onie na koi im nedostiga poveke ode den par.
    Masnite kiselini se gradivni materijali od koi se sostojat masnotiite, kako sto se prostate sekeri osnovni edinici na jaglenite hidrati. Za da pomogne vo varenjeto na masnotiite, koi se nerastvorlivi vo voda I sozdavaat golemi kapki, crniot drob laci zolcka, zolckasta tecnost vskladirana vo zolcniot meur. Vo crevata zolcta sluzi vo toad a sozdade emulzija od masnotiite I da im ovozmozi na enzimite za varenje ovie da se razlozat na masni kiselini I glycerol.
    Lipidite se bitni za varenjeto, no moze da bidat stetni za organizmot, sto posebno vazi za zasitenite kiselini, kako sto se stearinskata kiselina, sodrzana vo zivotinskite tkiva, koja gi obleva crvenite krvni zrnca, gi blokira kapilarite I go ostava srceto bez kislorod. Eden od glavnite sostojki na lipidite e holesterolot, supstancija koja prirodno se naoga vo organizmot, kade sto doprinesuva vo odrzuvanjeto na kelijskite zidovi, sluzi kako prethodnik na zolcnite kiselini I vitaminot D I, istotaka sluzi kako prethodnik na nekoi hormone. HOLESTEROLOT GO NEMA VO RASTITELNITE PRODUKTI, no e sodrzan vo SITE proizvodi od zivotinsko poteklo osobeno vo – mlkeoto, zolckata od jajceto I vo mlecnite proizvodi. Bidejki holesterolot e nerastvorliv vo krvta, toj se vrzuva za eden protein koj e rastvorliv za da go raznesuva po organizmot; taka nastanuva kombinacijata koja se narekuva LIPOPROTEIN. Megutoa, prekumerniot holesterol vo krvotokot tezi da se natalozi vo zidovite na arteriite I najposle, vo vid na naslagi, predizvikuva stesnuvanje na arteriite I go smaluva protokot na krvta. Normalno e limfata da gi apsorbira masnotiite, koi blizu srceto vleguvaat vo krvotokot, eden del na krajot ke bide deponiran vo crniot drob. Tie vskladirani masnotii, osobeno onie koi poteknuvaat od mesoto I mlecnite proizvodi, obicno se glaven izvor na poremetuvanjeto na crniot drob, koi kulminiraat vo – nastanok na rak na crniot drob.

    Pri se golemata svest vo javnosta za postoenjeto na vrskata pomegu holesterolot, zasitenite masnotii I srcevite zaboluvanja, mnogu luge presle na nezasiteni masti i masla, vklucuvajki ja I bilnata mast za kuvanje, majonezot, margarinot, prelivite za salata I vestackite pavlaki I namazi. Megutoa, nezasitenite masnotii sluzat za redistribucija na holesterolot od krvta vo tkivata, I vo kombinacija so kislorodot sozdavaat SLOBODNI RADIKALI. Ova se nestabilni I visoko reaktivni supstancii, koi moze da stapat vo interakcija so proteinite I da predizvikuvaat gubitok na elasticnosta na tkivata I opstoto slabeenje na keliite. Medicinskite studii pokazuvaat deka polinezasitenite lipidi, vsusnost, go zabrzuvaat razvojot na tumorite poveke otkolku zasitenite masnotii I masla.

    I integralnite zitarki sodrzat polinezasiteni masnotii, no ovie vo prirodna sostojba se naogaat vo ramnoteza so soodvetnite proporcii na vitaminot E I selenot, koi obicno se gubat vo tekot na procesot na rafiniranje. Slicno na toa, nerafiniranite masla za kuvanje ( ladno cedenite masla vo koi e socuvan vitaminot E) se proizvodi vo cij sostav postoi RAMNOTEZA I, ako se koristat vo umereni kolicini – ke doprinesat kon pravilen metabolizam.

    Crniot drob istotaka ja regulira kolicinata na sekerot vo krvta. Toj go pretvora sekoj vishok seker vo skrob narecen glikogen, koj se skladira vo crniot drob. Koga nivoto na sekerot vo krvta e nizok, crniot drob go pretvara glikogenot povtorno vo seker I go parka vo krvotokot za da gi ishrani keliite na organizmot. Ako nasata glavna hrana se sostoi od slozeni jagleni hidrati, kakvi sto se celite zrna zitarki, tie oblici na skrob sporo ke se razlagaat na molekuli na seker, pa taka ke gi apsorbiraat crevata I ke gi prevzeme crniot drob. No, ako golem del od nasata ishrana go zemame vo oblik na prosti jagleni hidrati, kako sto se rafiniranite zitarki, sekerot, ovosjeto, sukrozata ili medot, do razlaganje doaga veke vo zeludnikot, sto ima za posledica osloboduvanje na jaki kiselini I brzo prefrluvanje na golemi kolicini seker vo crniot drob. Dokolku vo crniot drob veke ima vskladirano premnogu seker vo forma na glikogen, ili ako crniot drob, poradi hronicnata zloupotreba, e oslabnat – prekumerniot seker ke otide vo krvotokot I ke stane dopolnitelen factor vo slabeenje na organizmot.

    RAKOT NA CRNIOT DROB e kulminacija na hronicnoto zaboluvanje na crniot drob, a na nego moze dam u prethodat HEPATITOT, ZOLTICATA I CIROZATA. Iako Rakot na crniot drob e primarno posledica na proizvodi od zivotinsko poteklo, mleko I jajca Itn, negoviot nastanok go zabrzuvaat produktite koi sodrzat hemiski dodatoci, zastitni sredstva I emulgatori ili pesticide. HEPATOMOT, eden oblik na rakot na crniot drob koja go pogoduva epitelnoto tkivo, e vo vrska so ogromnoto zglemuvanje na potrosuvackata na extremni expanzivni proizvodi posle 2ta svetska vojna. Megu ovie se naogaat – sladoledot, gaziranite pijaloci, citrusnoto ovosje, ledenite pijaloci, prerabotenite I vestackite produkti, beliot leb, sekerot I niza lekovi I drogi koi se davaat na recept ili se dobivaat bez recept, megu koi I aspirinot, kontraceptivnite piluli I marihuanata. Sega sekoja godina nekolku iljadi Amerikanci zaboluvaat od hepatom.
    __________________________
    Rak Na Crniot Drob

    __________________________
    PRIMARNI RIZICNI FAKTORI – meso, jajca, tvrda mast, zivotinski proteini, maslo, belo brasno
    DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – seker, zacini, mlecni proizvodi al;kohol, pesticide, kontraceptivni piluli, drogi, lekovi
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, algi, siitake pecurki


    Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi

    Od rak na crniot drob, pod nadzor na Michio Kushi, se izlecila Mina Dobic I toa iskustvo go prenela vo knigata ‘Moj zivot kao Feniks’.
  10. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata i Rakot
    RAK NA BELITE DROBOVI

    Rakot na belite drobovi obicno se siri na crniot drob ili od crniot drob, mozokot ili koskite. Vo 90% slucai bolesta go ima eden od slednite cetiri oblika: 1. EPIDERMOIDEN KARCINOM, cija lokacija e centralna I koja se siri so invazija na bliskite tkiva; 2. ADENOKARCINOM, koj obicno go pogadja samo eden del od belite drobovi, no se siri I na drugi lokacii; 3. MAKROCELULAREN KARCINOM, koj e slicen na adenokarcinomot; 4. MIKROCELULAREN KARCINOM, koj brzo se razviva. Rakot nab elite drobovi retko se otkriva vo raniot stadium, I 50% na tumorite se smetaat za inoperabilni. Ovie oblici modernata gi leci so hirurski zafat, lobotomija, so zracenje, hemoterapija I so lekovi.
    Belite drobovi se dvojni organi za disenje. Za vreme na disenjeto kislorodot vleguva vo belite drobovi I ottamu vo krvta. Krvta polna so kislorod odi vo srceto, koe go pumpa niz arteriite vo keliite. Vo keliite na teloto kislorodot se spojuva so metaboliziraniot seker I masnotiite, sozdavajki energija, a ostavajki zad sebe jaglero-dioksid I voda kako nusprodukti. Krvta go apsorbira ovoj jaglen-dioksid I go prenesuva do belite drobovi, koj go isfrla so izdisuvanjeto. Belite drobovi se istotaka vazna lokacija za priem na elektromagnetskata energija od okolinata I za stimuliranje na nekoi procesi na varenje, osobeno izlacuvanjata niz debeloto crevo.

    Sovremenata medicina posvetila znacitelno vnimanie na rakot nab elite drobovi zatoa sto ovaa bolest se naoga vo postojan porast. Pusenjeto na cigari se naveduva kako glavna pricina, a epidemiolozite tvrdat deka do 80 ili 90 % tumori na beliute drobovi moze da se sprecat so ostavanjeto na cigarite. Drugi istrazuvaci ja zapazile vrskata pomegu rakot na belite drobovi I zgolemenata zagadenost na zivotnata sredina ili taa na rabotnoto mesto. Rakot nab elite drobovi e rasprostranet vo mesta kade sto ima petroleumski postrojki I rafinerii, megu rabotnicite koi rakuvaat so azbest, megu rudarite vo rudnicite za baker I rabotnicite koi rabotat so olovo I cink. Ulogata na ishranata vo zastitata od rakot e od golema vaznost da se svati. Poveke medicinski studii pokazuvaat deka kaj licata koi redovno jadat sargarepa I temnozelen ili zolt zelencuk – produkti koi sodrzat beta-karotin, a toj e prethodnik na vitaminot A – stapkata na rakot nab elite drobovi e poniska otkolku kaj drugite luge.
    Sekoja od ovie hipotezi stoi vo vrska so razbiranjeto na pojavata na rakot na belite drobovi. Megutoa OSNOVNATA PRICINA na ovaa bolest NE E PUSENJETO, nitu zagadenosta, pa nitu privremeniot nedostatok na vitamini – tuku poprvo neramnotezata vo sekojdnevnata ishrana. Za ovaa bolest mlecnite proizvodi se problem broj 1 a pusenjeto e problem broj 2. Belite drobovi, relativno se uramnotezeni po struktura, bidejki gi kombinira expanzivnite I kontraktivnite crti.
    Poremetuvanjata na disnite organi, megu koi se I tumorite nab elite drobovi, posledica se na vnesuvanje vo organizmot produkti koi se krajno expanzivni I krajno kontraktivni po energija, kako sto se - mesoto, jajcata, zivinskoto meso, mlecnite proizvodi, rafiniranoto brasno, sekerot, masnotiite I maslata, ovosjeto I sokovite, alkoholot, stimulansite, hemikaliite I lekovite.
    Za vreme na progresivnoto razvivanje na ovaa bolest, prekumernoto, redovno vnesuvanje na proizvodi koi se kiseli, koi sozdvaaat sluz I koi sodrzat mnogu zasiteni zivotinski masnotii, doveduva do sozdavanje na talozi vo razni delovi na teloto, kako sto se sinusite, vnatresnoto uvo, dojkite, belite drobovi, bubrezite I reproduktivnite organi. Koga se vo prasanje belite drobovi, pokraj ociglednite simptomi kako sto se kaslicata I zacepenosta na belite drobovi, sluzta cesto se talozi vo alveolite, I togas disenjeto stanuva oteznato. Ponekogas, naslagite na sluz vo bronhiite moze da se odlepat I isfrlat preku kaslanjeto, no koga alveolite se ednas so niv opkruzeni, tie stanuvaat obloga koja se zacvrstila I koja moze dolgo da se zadrzi na toa mesto. I togas, ako zagaduvacite na vozduhot ili dimot od cigarite vlezat vo belite drobovi, nivnite teski sostojki, osobeno raznite soedinuvanja na jaglerodot, bivaat privleceni vo plucata I ostanuvat vo ta lepliva sredina. Vo teski slucai, tie naslagi moze da go pottiknat razvojot na tumorot. Megutoa, osnovnata pricina na takvata sostojba e NASOBIRANJETO NA LEPLIVA SLUZ I MASNOTII vo alveolite I vo krvta I kapilarite koi gi opkruzuvaat.
    Vo industriski proizvedenata cigara ima 4.000 vida na otrovi. Prasanjeto za tutunot I negovata uloga vo nastanokot na rakot najdobro moze da se svati vo vrska so sekojdnevnata ishrana. Severnoamerikanskite Indijanci so vekovi pusele tutun I ne dobivale rak I go koristele rastenieto tutun vo medicinski celi. Edna od glavnite razliki pomegu nacinot na koj indijancite go koristele tutunot I nacinot na koj nie go koristime e taa razlika sto tie imale uramnotezena ishrana, bogata so pcenka I drugi zitarki vo zrno, divi trevki, zelncuk koi go odgleduvale ili naogale, svezo sezonsko ovosje, semenki I mala umerena kolicina na vsezo meso. Denesnite ispituvanja ukazuvaat na toa deka vo opstestvata koi I denes imaat tradicionalen nacin na ishrana I vo koi pusenjeto tutun e rasprostraneto – ne postoji jasna koleracija pomegu pusenjeto I rakot nab elite drobovi.
    I kvalitetot na moderniot tutun e factor koj doprinesuva kon zgolemenata zacestenost na disnite zaboluvanja. Nekogasniot indijanski tutun rastel prirodno, bez fosfatni gubriva I vestacki pesticide, I se susel na vozduh. Moderniot vestacki susen tutun vo tekot na svoeto rastenje e izlozen na golemi kolicini na hemikalii, a procesot na sisenje, koj prirodno bi trael okolu 3 meseci, zabrzan e na – sest dena. Osven toa, komercijalnite cigari sodrzat 5 do 20 % seker po tezina, kako I supstancii za odrzuvanje na vlaznosta I drugi sinteticki dodatoci koi im davaat odreden miris I vkus. Vo zemjite vo ki tutunot ne se susi vestacki, nitu se mesa so seker – kako sto se Rusija, Kina I Tajvan – medicinskite ispituvanja obicno ne ukazuvaat na znacajna korelacija pomegu pusenjeto I rakot na plucata. I laboratoriskite ispituvanja pokazale deka gluvcite koi jadat ishrana siromasna so masnotii ne zaboluvaat od rak na plucata, no kaj niv se razvivaat tumori koga vo ishranata se stavi ishrana bogata so masnotii. Na toj nacin, hemiski rafiniraniot tutun vo kombinacija so ishrana bogata so masnotii, seker, maslo I drugi leplivi proizvodi dava sinergisticki efekt I ja zgolemuva opasnosta od rakot nab elite drobovi.
    Slicno na toa, zdravite beli drobovi moze da izdrzat I neutraliziraat golem stepen na zagadenost na vozduhot, kako I metalna prasina I iritiracki hemijski supstancii vo covekovata sredina. Toa e I pricinata sto na nepusacite koi imaat uramnotezena ishrana dimot od cigarata vo nivna blizina obicno nema fizicko vlijanie. Nivnite beli drobovi rabotat pravilno I prirodno, bez zabelezitelna nelagodnost, I gi filtriraat cestickite stvoreni so pusenjeto na cigarata koi se naogaat vo vozduhot. Megutoa, nepusacite cii beli drobovi se oblozeni so masnotii, sluz I kiselina od ishranata koja sodrzi meso, mleko I seker, ili od vegetarijanskata ishrana mnogu bogata so mlecni proizvodi I slatki od seker I belo brasno – cesto ke osetat iritacija koga cestickite od dimot ke stignat vo belite drobovi I ke ostanat so niv zarobeni. Sekako, zagaduvanjeto od cigari treba da se odbegnuva, a ne e preporaclivo ni da se raboti I da se zivee blizu pogon na hemijska industrija, kako ni blizu deponiite so opasni otpadoci. Megutoa, nekoi luge se relativno poimuni na toksicnite supstancii od drugite blagodarejki na sostavot na svojata sekojdnevna ishrana I na svojata fizicka konstitucija ili na nasledenite karakteristiki, koi se prvenstveno formirani so sostavot na ishranata na nivnite majki za vreme na bremenosta.

    Vo dalekuistocnata medicina tutunot e klasifikuvan kako kontraktivna supstancija, poradi toa sto ima efekt na sobiranje I isusuvanja(zatoa na mali otvoreni rani se stavalo tutun za da se sopre krvta, pobrzo da se zgusne). Pusacite obicno se poslabi od nepusacite, a poveketo pusaci pocnuvaat da se debeleat otkako ke gi ostavat pusenjeto. Pusenjeto, znaci, go stega organizmot I ima alkaliziracki efekt vo krvta. Kakos to utvrdile Indijancite, cistiot tutun koj se koristi umereno moze da ima smiruvacko deluvanje I da go zgolemi imunitetot od nastinka, infekcija I od hronicni zaboluvanja koi nastanuvaat pri prekumerna kisela sostojba na organizmot. Morihei Ueshiba, tatkoto na Aikidoto Iprijatel na tatkoto na modernata makrobiotika, Zorz Osawa, ponekogas znael da zapali cigara za da se smiri. Bruce Lee, kako I poveketo Kinezi, koristel ponekogas marihuana I hasis. Turcite koristat nargile. Megu shamanite istotaka se koristat trevki za da izmenat sostojba na svest.
  11. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata i Rakot
    RAK NA BELITE DROBOVI - 2 del

    Na osnova na principite na kontrakcijata I expanzijata, mozeme istotaka podobro da razbereme zosto mnogu luge vo modernoto opstestvo gi privlekuva pusenjeto I zosto go zloupotrebuvaat tutunot trosejki go vo mnogu pogolemi kolicini od Indijancite. Nikotinot, glavnata sostojka na tutunot, mnogu e kontraktivna supstancija. Zemjodelcite vo juznite kraista cesto gi prskale posevite so sok od tutun za da gi odbijat parazitite I da gi sprecat bilnite bolest( ete vi eko-zemjodelstvo bez hemikalii). Vo teloto se slucuva slicen process. Bakteriite koi gi predizvikuvaat bolestite ne moze da se razvivaat vo alkalna sredina. Coveckata krv spored PH vrednosta e normalno neznacitelno alkalna. Sekojdnevmata ishrana od integralni zitarki, kuvan zelencuk I sezonsko ovosje – sozdava neznacitelna alkalna sostojba. Megutoa, modernata ishrana, koja sodrzi golem procent na meso, mleko I seker, ima za posledica krvta da stane kisela. Produktite koi sozdvaat kiselost se – mesoto, sekerot, jajcata, zivinskoto meso, mlecnite proizvodi, rafiniranoto belo brasno I proizvodi od brasno kako I stimulansite. Za da ja obnovi krvta soodvetnata PH vrednost I za da se sozdade ramnoteza vo kiselata, expanzivna sostojba, na krvta, teloto ja custvuva fizioloskata privlecnost na tutunot, kontraktivna supstancija. Spored svoeto biohemijsko deluvanje, nikotinot go podiga nivoto na sekerot vo krvta. Koga nekomu ke mu padne sekerot vo krvta toj ima potreba od pusenje. Poradi toa licata koi pusat cigara za cigara se tokmu tie kaj koi se javuva hipoglikemija, koi patat od nisko nivo na sekerot vo krvta I vo cija sekojdnevna ishrana nedostasuvaat kompleksni jagleni hidrati. Do taa sostojba doaga pri redoven vnes na prekumerni masnotii, proteini, seker I alcohol, a posledica moze da bide losa funkcija na pankreasot I crniot drob, slabenje na nadbubreznite zlezdi I haoticno emocionalno odnesuvanje. Kolku e poslaba krvta, toa e pojaka zelbata za pusenje tutun. Sto poveke covekot pusi, toa ima poveke jaglen-monoksid vo krvta, a srceto mora ponaporno da raboti.
    Indijancite pusele malku tutun dnevno, a cesto vo tekot na podolgi periodi voopsto ne pusele. Vo istorijata na covestvoto recisi site tradicionalni drustva srekno ziveele bez tutun, a bioloskata potreba za pisenje ne postoi. Mozebi edinstveno severnoamerikanskite Indijanci gi privlekla ovaa, krajno kontraktivna po energija, razonoda zatoa sto nivnata glavna hrana, pcenkata, e najexpanzivna po energija, oblik na zitno zrno, pa toa bilo nacin koi tie go nasle - za da se vospostavi ramnoteza so svojata prirodna sredina.

    Soedinuvackiot princip na zakonot na kontrakcija I expanzija ni pomaga da go svatime fizioloskoto pusenje I sinergistickoto deluvanje koj go ima hemiski tretiraniot tutun, preoptovaruvajki go krvotokot I disniot system I predizvikuvajki rak nab elite drobovi. Iako na Zapad epidemijata na rakot nab elite drobovi e pottiknata od dejstvoto na tutunot – taa sepak e prvenstveno bolest koja e predizvikana od prekumerno jadenje I bolest koja go sledi diganjeto na hemiskoto zemjodelstvo I menuvanjeto na obrazecot na ishranata, promeni do koi doslo posle 2ta svetska vojna.

    Vrakanjeto kon ishranata vo cie srediste se naogaat integralnite zitarki, zelencukot, domasnoto ovosje I eliminiranje na proizvodi od zivotisnko poteklo, ke ima za posledica rakot nab elite drobovi povtorno da iscezne I povtorno da stane taka retka bolest kako sto bila vo pocetokot na 20 vek ili potpolno ke se eliminira kako nepotrebna bolest. Vitaminot A I beta-karotinot, sodrzani vo nekoi produkti, imaat zastitna uloga, iako se toa samo nekoi od pogolemiot broj na hranlivi sostojki koi blagotvorno deluvaat nab elite drobovi.
    Vospostavuvanjeto na prirodniot system na zemjodelieto na regionalna osnova ke ima za rezultat znacitelno smalena zagadenost na sredinata, kako I podobruvanje na zdravjeto. Togas na posevite ne ke im bide potrebno tolku hemikalii kako denes,nitu GMO organizmi; nema da ni treba ni tolku nafta za transkontinentalna isporaka na zemjodelskite proizvodi I stoka, a ke se namali I potrebata za ekstrakcija na metalot zaradi proizvodstvo na teska zemjodelska oprema.
    Tragajki po korenite za rakot nab elite drobovi, ke najdeme deka mnogu socijalni problemi se povrzani so nacinot na nassata ishrana I deka tie problemi ne moze da se resavaat bez menuvanjeto na obrazecot na nasata sekojdnevna ishrana.

    Makrobiotikata moze da go spreci I izleci rakot nab elite drobovi.
    ________________________
    Rak Na Belite Drobovi

    ________________________
    PRIMARNI RIZICNI FAKTORI – meso, jajca, zivina, mlecni proizvodi, seker, maslo, belo brasno
    DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – zacini, ovosje, stimulansi, drogi, cigari, zagadenost na vozduhot, azbest
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, lisnat zelen I zolt zelencuk, mahunarki, algi, svez vozduh


    Od kniga “ The Cancer Prevention Diet”, By Michio Kushi

    Makrobiotikata i rakot
    RAK NA BESIKATA I BUBREZITE - Glavni Pricini

    Rakot na bubrezite, koj podednakvo gi napaga i mazite i zenite, se pojavuva i kaj vozrasnite i kaj decata. rakot na besikata e mnogu pocest kaj mazite, osobeno kaj onie vo zivotnoto doba od 55 do 70 godini.
    Standardnoto medicinsko tretiranje se sostoi vo hirurskoto otstranuvanje na zaboleniot bubreg, zaedno so sosednite limfni jazli i nadbubrezni zlezdi. Toa e operacija koja se narekuva radikalna nefrektomija. Covekot moze da zivee ako ima samo eden bubreg. No, ako se otstranat dvata bubrega, togas mora da se izvrsi transplantacija na bubreg, ili se vrsi dijaliza. Masinata za dijaliza gi prevzema funkciite na bubrezite na toj nacin sto ja filtrrira tecnosta niz cevcinjata koi se staveni vo pacientovite race. Pacientot mora da podlozi na vakvata postapka 2 do 3 pati nedelno; a sekoja postapka trae 3 do 4 casa. Ponekogas pred operacijata se koristi zracenje za da se smali tumorot.
    Vo slucaj na rak na besika, povrsinskite tumori obicno se otsranuvaat so spaluvanje ili odsekuvanje so pomos na cistoskop, elektricno cevce koe se protnuva niz mokracniot kanal, ili so pomos na abdominalen rez. Totalnoto otstranuvanje na besikata, vo poodminat stadium, se narekuva cistektomija. Kaj mazite maligniot proces cesto ja zafaka prostatata, koja istotaka se odstranuva. Togas na mestoto na otstranetata besika se stava vestacka, koja obicno se konstruira od del od tenkoto crevo i se povrzuva so kesata za isfrluvanje na mokracat od teloto, koja se menuva posle sekoja upotreba. Zracenjeto vo oblik na radijacija odnadvor ili implantirani radioaktivni zrnca istotaka se primenuva pri operacijata na besikata, za da se unistat invanzivnite tumori. Hemoterapijata ne se koristi kako osnoven tretman kaj rakot na besikata i bubrezite, no se primenuva za ublazuvanje na bolkite posle operacija. Od vkupniot broj na zaboleni od rak na besika tretirani so ovie metodi, 62% prezivuvaat 5 godini ili podolgo.
    Glavni zadaci na bubrezite se da ja filtrriraat necistotijata od krvta i vishokot tecnost da ja isfrlat od teloto vo forma na mokraca. otprilika 1 litar krv proaga sekoj minut niz bubrezite, koi sluzat za reguliranje na solite, vodata i drugi sostojki na krvotokot. Mokracata se sozdava vo bubrezite so filtrriranje na ureata i drugi otpadni materii od krvnite sadovi i so apsorpcija i isfrluvanje na drugi supstancii od filtratot.
    Kolicinata na mokracat koja se isfrla varira so kolicinata na ispienata tecnost, a obicno dostiga 1.000 do 1.500 kubni cm dnevno. kolicinata na tvrdite sostojki vo mokracata e razlicna, zavisno od ishranata, i znacitelno e pogolema posle vnesuvanje na produkti od zivotinsko poteklo koi se pobogati so masnotii i proteini. Lugeto koi ziveat so modernata nezdrava ishrana isfrluvaat dnevno okolu 40 do 75 grama cvrsti otpadni materii, od koi 25% ja socinuvaat ureata, 25% hloridite, 25% sulfatite i fosfatite, a ostatokot gi socinuvaat organskite kiselini, pigmentite, hormonite itn. Vo nezdravata mokraca moze da se naogaat golemi stapki na albumin, seker, krv, gnoj, aceton, masnotija, himus, kelijski materijal i bakterii. Zdravata mokraca treba da ima boja na 'novo zlato'. Nadbubreznite zlezdi, povrzani so gorniot del od bubrezite, se sostaven del del koj mu pripaga na prostatata i na del koj mu pripaga na penisot. Kaj zenite urinarniot sistem e vo dobar del odvoen od reproduktivniot sistem.

    POREMETUVANJATA NA BUBREZITE moze da se podelat vo 2ve grupi. 1. Sostojbata na prekumerna kontrakcija, stegnatost i nesovitlivost na bubrezite imaat za posledica restrikcija na protokot na krv i mokrenjeto. 2. Sostojbata na labavost i otecenost go sprecuvaat potpolno filtriranjeto na krvta i moze da dovedat do prekumerno zadrzuvanje ili otstranuvanje na tecnostite. Prethodni znaci na stegnatost i stvrdnatost na bubrezite se nemirniot son, za koe vreme covekot se svrtuva i prevrtuva vo krevetot, nesonica, nimirni kosmari i rano stanuvanje nautro. Stegnatite bubrezi, extremno kontaktivni, se posledica na redovno, prekumerno vnesuvanje na extremni kontraktivni produkti, kako sto se - jajcata, mesoto, drugi proizvodi od zivotinsko poteklo, suvi peceni produkti, industriskata sol i hiperaktivnosta i sredinata ispolneta so pritisoci. Prvi znaci na prekumerno prosireni bubrezi se rkanje, stenkanje, mokrenje vo krevet, bolka vo delot na kicmata, stanuvanje noke zaradi mokrenje i kasno stanuvanje nautro. Ovaa extremno expanzivna sostojba na bubrezite e posledica na - vnesuvanje na golemi kolicini na tecnosti ( osobeno mleko, ovosni sokovi i kafe ), kako i produkti od tropsko poteklo, ovosje, seker i slatki so seker. sekerot ednas vnesen vo organizmot se pretvora vo voda. sekojdnevnoto dolgo sedenje doprinesuva kon slabost i mlitavost na bubrezite.

    So tekot na vremeto, pregolemata, redovna konzumacija na krajno expanzivnite i krajno kontraktivnite proizvodi i pijaloci moze da dovedat do sozdavanje na kamen, cisti i tumori vo urinarniot trakt. Takvi opstrukcii se razvivaat koga vishokot na cvrsti otpadni materii ne mozat da projdat niz finata mreza na keliite vo vnatresnosta na bubrezite, mokracovodite ili besikata. Bubrezite se mesto kade cesto se nasobiraat sluzta i masnite kiselini. Vo takva sostojba bubrezite cesto ja zadrzuvaat vodata i stanuvaat hronicno oteceni. Bidejki procesot na otstranuvanje e sprecen, vishokot tecnosti cesto se nasobira vo nozete, sto predizvikuva periodicno otekuvanje i slabost. Istovremeno, doaga i do prekumerno potenje. Ako nekoj so taka otecena sostojba na bubrezite prodolzi da jade golemi kolicini na expanzivni produkti, nasobranite masnotii i sluz ke se krIstiliziraat vo forma na KAMEN VO BUBREZITE. Bubrezniot kamen najcesto e posledica na dolgotrajno, redovno vnesuvanje na produkti bogati so masnotii, kombinirani so razladeni ili ledeni proizvodi, osobeno so sladoledot, serbetot, jogurtot, oranzadata, bezalkoholnite pijaloci, ledenata voda i so drugi pijaloci koi go razladuvaat teloto.
    Posle podolgo vreme cistite i bubrezniot kamen najposle ke prejdat vo BUBREZNI TUMORI, bidejki bubrezite vo samoodbrana se borat za da go ogranicat protekuvanjeto na vishokot voda. Sto se odnesuva do RAKOT NA BESIKATA, prekumernata kolicina na toksini i drugi iritiracki sostojki vo mokracata, osobeno onie koi poteknuvaat od prerabotenite produkti i hemijski precistenata voda, moze najposle da dovedat do - rak.
    Rakot na bubrezite e so poveke kontraktiven karakter predizvikan od extremna kontraktivna hrana. Rakot na besikata e so poveke expanziven karakter predizvikan od extremna expanzivna hrana.

    Za da se vospostavi povtorno ramnoteza, se preporacuva neznacitelno poexpanzivna makrobioticka ishrana za rakot na bubrezite, a poveke so kontraktiven karakter za rakot na besikata.

    Makrobiotikata go sprecuva i leci i rakot na bubrezite i rakot na besikata.

    Od kniga “ The Cancer Prevention Diet”, By Michio Kushi
    ___________________________________
    Rak Na Bubrezite
    ___________________________________
    PRIMARNI RIZICNI FAKTORI – masnotii, maslo, meso, mlecni proizvodi
    DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – ovosje, sokovi, seker, zacini, bezalkoholni pijaloci, stimulansi, hemijski supstancii, drogi, lekovi
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, zelencuk, algi
    _________________________________
    Rak Na Besika
    __________________________________
    PRIMARNI RIZICNI FAKTORI– meso,jajca,zivina, maslo.,mast,mlecni proizvodi,seker
    DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – belo brasno,ovosje, bezalkoholni pijaloci, kafe, hlorirana voda, vestacki zasladuvaci, zagadenost na vozduhot
    ZASTITNI FAKTORI– integralni zitarki, mahunarki, zolt I zelen zelencuk, algi, izvorska voda
  12. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata i rakot
    RAK NA ZELUDNIKOT - Glavni Pricini


    Rakot na zeludnikot se narekuva I gastricen rak. Hirurskiot zafat e standarden medicinski tretman, iako mnogu slucai se smetaat za inoperabilni, poradi toa sto rakot na zeludnikot obicno se otkriva duri vo poodminatite stadiumi na razvoj. Operacijata se narekuva gastrektomija, a se sostoi vo delumno ili potpolno otstranuvanje na zeludnikot. Ako se izvrsi totalna gastrektomija, togas istotaka se otstranuvaat limfnite jazli, slezinata I del od tenkoto crevo. Posle toa se primenuva hemoterapija ili zracenje. Stapkata na preziveanost od 5 ili poveke godini posle ovoj zafat iznesuva 12 do 14 %. Dr. John A. MacDonald, vo svojata kniga ‘Koga rakot ke udri’-When Cancer Strikes,1979 – posle 20 godisnoto iskustvo na hirurg specijaliziran za onkologija, napisal deka - hirurskiot priod na rakot na zeludnikot e ‘obeshrabruvacki’ I ‘neefikasen’. “ Nie ne sme sigurni”, pisuva avtorot, “sto e pricinata za rakot na zeludnikot, no sosema e verojatno deka toj ima nekoja vrska so toa sto go jademe I so nacinot na podgotovka na hranata.”
    Sluzokozata na zeludnikot sodrzi milioni cevasti zlezdi, koi lacat hidrohlorna kiselina I pepsin, kako I mali kolicini mucin, antianemiski material I neorganski soli. Gorniot, prosireniot del na zeludnikot, poznat kako fundus ili telo, laci hidrohlorna kiselina, pojaka od dvete zeludecni kiselini. Dolniot, pokompakten del na zeludnikot, narecen pylorus, laci pepsin. Tie kiselini gi razlozuvaat proteinite I nivnite aminokiselini. Zaedno so muskulnata peristaltika, dejstvoto na enzimite ja pretvora tvrdata hrana vo polutecen himus, kisela supstancija, koja go pottiknuva sirenjeto na sfinkterot na pilorusot, ovozmozuvajki so toa od zeludnikot da prejde vo duodenalniot del na tenkoto crevo.
    Za da bidat sokovite za varenje vo zeludnikot dobro izlaceni, potrebno e pred toa hranata da stane alkalna so dejstvoto na plunkata vo ustata. Poradi toa e neophodno se sto stavame vo usta, dobro da go izvakame. Integralnite zitarki, osobeno onie kuvani so malku morska sol, pominuvaat preku zeludnikot vo tenkoto crevo, kade sto crvenite pipki gi apsorbiraat I gi pretvoraat vo crveni krvni zrnca I druga zdrava tecnost sodrzana vo krvta. Sprotivno na toa, delovite od produktite od rafiniranite zitarki – beloto brasno I beliot oriz – kako I rafiniraniot seker – zeludnikot direktno gi apsorbira, pri sto tie doveduvaat do slabeenje na krvta I limfata. RAKOT NA ZELUDNIKOT E POSLEDICA na dolgotrajno, redovno vnesuvanje na krajni expanzivni produkti I pijaloci, kako sto se - rafiniranite zitarki, brasnoto, sekerot I drugi slatki proizvodi, gaziranite I ledenite pijaloci, alkoholot, aromaticnite I stimuliracki napitoci, hemikalii, lekovi I drogi. Jakite kontraktivni produkti, koi go preoptovaruvaat zeludnikot, moze istotaka da go predizvikaat rakot; toa vazi za produktite bogati so zivotinski proteini I soli, kako I masni I maslosani proizvodi. Koga zeludnikot mora stalno da laci premnogu zeludecna kiselina za da gi neutralizira I da gi preraboti prekumernite kolicini na takva hrana, posledica e – iritacija na zeludecnata sluzokoza, pojava na gastritis, sozdavanje na cir – I najposle – razvivanje na tumor. Zavisno od lokacijata I vidot, rakot na zeludnikot moze da metastizira kon bliskite limfni jazli, pankreasot, crniot drob ili jajnicite (Krukenbergov tumor). Moze istotaka niz limfniot system da se prosiri nab elite drobovi, koskite I ponekogas na kozata.

    Expanzivniot oblik na rak na zeludnikot, koj go pogadja gorniot, poexpanzivniot del od zeludnikot, predizvikan e od prekumerno, redovno vnesuvanje na krajno expanzivni supstancii, osobeno rafinirani zitarki, rafiniran seker, proizvodi koi sodrzat hemiski dodatoci (aditivi, emulgatori) ili sredstva za zastita od krvarenje, kakko sto e MSG, produkti odgleduvani so pomos na hemijski gubriva ili pesticide, GMO proizvodi itn. Rakot vo pokompaktniot pylorus, vo dolniot del na zeludnikot – posledica e na redovno, prekumerno vnesuvanje na meso, jajca, ribi, I slicni extremni kontraktivni produkti.

    Makrobiotikata go sprecuva I leci rakot na zeludnikot.

    ___________________________________
    Rak Na Zeludnikot

    ___________________________________
    PRIMARNI FAKTORI – bel oriz, belo brasno, maslo, ocet, stimulansi, alcohol
    DOPOLNITELNI FAKTORI – hrana od zivotinsko poteklo, mlecni proizvodi, industriski zagaduvaci
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, miso supa, proizvodi od soja, zelen lisnat I bel zelencuk, algi

    Od kniga “ The Cancer Prevention Diet”, By Michio Kushi
  13. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata i Rakot
    RAK NA MOZOKOT – Glavni Pricini

    Tumorite na mozokot se pojavuvaat i kaj vozrasnite I kaj decata. Poveketo tumori na mozokot go pogadja samo mozocnoto tkivo i se narekuva gliomima. Postojat 4 glavni oblici na ova zaboluvanje, i toa GLIOBLASTOM MULTIFORM malignen tumor koj gi pogadja I decata I vozrasnite, a moze brzo da se rasiri niz cerebrumot, cerebelumot, prodolzenata mozdina i kicmenata mozdina; ASTROCITOM, tumor koj najcesto se pojavuva kaj decata, a negovite lokacii se cerebelumot i prodolzenata mozdina; EPENDIMOM, spororastecki tumor, koj ja napaga belata supstancija vo predniot del, a se pojavuva I kaj decata i kaj vozrasnite.
    Megu ostanatite tumori na mozokot spagaat MEDUBLASTOM, rak kaj decata koj se siri od cerebelumot vo drugite regioni na mozokot i centralniot nerven system; MENINGIOM, tumor koj gi pogadja mozdanite opni i kicmenata mozdina; ADENOM NA HIPOFIZATA, tumor koj go pogadja i hipotalamusot i vidniot nerv; GANGLIONEVROBLASTOM, maligno zaboluvanje koe brzo se siri niz nervnite kelii; NEVROFIBROSARKOM, rak koj se pojavuva vo periferniot nerven system; i NEVROBLASTOM, tumor koj se javuva kaj decata od 3 godini, a se siri niz spletot na nervi vo razni delovi od teloto, pokraj ostanatite vo gradniot kos, vratot, trbusnata praznina, vo sakralniot del na kicmata, go zafaka okoto I nadbubreznite zlezdi. Tumorot na mozokot otprilika vo 15% na slucaite metastaziral od drugite organi, osobeno od belite drobovi, bubrezite, dojkite ili limfnite zlezdi kaj Hodzkinovata bolest.
    Poradi svojata lokacija vo edno od najosetlivite delovi na teloto, mnogu tumori se smetaat za neizlecivi vo modernata nauka. No sepak cesto, zavisno od tipot na tumorot i mestoto na koncentracija, se primenuva hirurski zafat i zracenje. Operacijata se narekuva kranitomija, a se sostoi vo otklonuvanje na eden del od lobanjata, odstranuvanje na malignoto tkivo i vrakanje na koskeniot fragment na negovoto mesto. Postoi golem rizik za vreme na ovaa procedura da se osteti mozokot.
    Koga ke se iskluci hirurskiot zafat, obicno se primenuva zracenje, osobeno za meduloblastomot i ependimomot. Megutoa, rendgenskoto zracenje moze trajno da predizvika ostetuvanje na kicmenata mozdina, osobeno kaj decata. Ponekogas se primenuva hormonalna terapija naporedno so hirurskiot zafat za da se namali otecenosta ili da se suzbie sirenjeto na metastazite. Se koristat steroidi, a pokraj toa i lekovi kako sto e prednisonot, koj se vnesuva intravenski ili intramuskularno, vo tekot na celoiot zivot na pacientot. Megu ostanatite metodi na tretiranje na tumorot na mozokot se naogaat hipotermijata – snizuvanje na temperaturata na mozokot ili teloto - , krioterapija (zamrznuvanje) i vsaduvanje na instrumenti koi ja zajaknuvaat osetlivosta na zracenje za da se zajakne dejstvoto na radijacionata terapija. Segasnata stapka so ovie tretmani kaj site oblici na tumori na mozokot e 25% kaj maskite, a 33% kaj zenskite pacienti.

    Nervniot system na covekot e anatomski podelen na 2va dela: centralen nerven system, vo koj spagaat mozokot i kicmenata mozdina, i periferen nerven system, vo koi spagaat site nervni strukturi von lobanjata i kicmeniot stolb, kako sto se kraniospinalnite nervi i ortosimpatickata granka na avtonomniot nerven system.
    Centralniot nerven system deluva kako razvodna tabla za vleznite impulsi koi doagaat od receptorite i za izleznite impulsi koi odat kon efektorite; toj gi regulira site telesni aktivnosti osven onie koi se hemiski kontrolirani i predstavuva sediste na vish*te svesni procesi.
    Avtonomniot nerven system ne se smeta za poseben anatomski del , tuku za funkcionalna edinica od koja zavisat nesvesnite telesni aktivnosti, kako sto se cukanjeto na srceto, disenjeto, peristaltikot na sistemot za varenje itn. Vo recisi site organi, tkiva i glatki muskuli postojat parovi na avtonomni nervi, po eden ortosimpaticki i eden

    Mozokot mozeme da go podelime na preden del , vklucuvajki go cerebrumot, i zaden del , vklucuvajki go cerebelumot. Mozokot istotaka moze da se podeli na, sreden mozok i na korteks. Za da tece komunikacijata kako sto treba, potrebno e da postoi ramnoteza pomegu izleznite i vleznite impulsi. Nervnite impulse od ocite, usite, nosot, kozhata na ostanatite setilni organi se sobiraat vo sredniot mozok, dodeka slikite, sonistata i mislite se emitiraat vo nadvoresnata sredina od periferniot korteks. Od aspect na primanje i emitiranje, zadniot del od mozokot gi prima vleznite vibracii i gi vskladira kako pamtenje, dodeka izleznite vibracii, vklucuvajki gi nasite sliki za idninata, se sozdavaat vo predniot del na mozokot.

    Ima znacajni istrazuvanja koi se odnesuvaat na odnosot na desnata i levata hemisfera na mozokot. Proucuvanjata pokazuvaat deka desnata hemisfera kaj poveketo luge e izvor na poprosti ili pomehanicki akcii i, dodeka levata hemisfera e ishodiste na poslozeno i pokreativno mislenje. Koga e jazikot vo prasanje, zboruvanjeto,napr., poednostavnite I elementarnite izrazi imaat svoe poteklo vo desnata hemisfera, dodeka levata hemisfera ovozmozuva poprofineto I poorginalno izrazuvanje. Fantazijata, koja e najcesto zasnovana na razmisluvanjeto za idninata, poveke se razviva vo levata hemisfera, dodeka analitickoto milsenje, poveke zasnovano na konkretni minati iskustva, se sozdava vo desnata hemisfera. “ Fantazijata e povazna od znaenjeto”,-Albert Ajnstajn.
    Nasata osvremena tehnoloska civilizacija nastanala blagodarejki na aktivnoto razvivanje na mislenje vrzano za desnata hemisfera. Ovoj pojak fokusiran tip na mislenje i aktivnost rezultira od nezdraviot i neprirodniot nacinot na ishrana koj e nasocen na meso, mlecni proizvodi i drugi proizvodi od zivotinsko poteklo. Nramnotezata vo ednata nasoka proizveduva soodvetna neramnoteza I sprotivna nasoka. Za da ja uramnotezi ishranata, vo koe kako baza se produktite od zivotinsko poteklo – modernoto drustvo ja prifatilo drugata sprotivna po karakter extremna expanzivna, nezdrava, neprirodna hrana kako sto se – alkoholot, zacinite, kafeto i drugite stimulansi, rafiniraniot seker, uvezenoto trpsko ovosje i zelencuk, hemijskite dodatoci i raznite drogi ilekovi, megu koi se i kontraceptivnite piluli i halucinogenite.
    Vo mnogu zemji, osobeno vo 20 i 21 vek, mladite luge od raganje se izlozeni na ovie vidovi na produkti, i mnogu experimentirale i pocnale redovno da zemaat marihuana, hasis, kokain I LSD. Ovie krajno extremni expanzivni supstancii dovele do naglo pomrdnuvanje vo funkcijata na mislenjeto od desnata hemisfera na mozokot, dominantna vo modrnoto drustvo, kon levata hemisfera, a od zadniot na predniot del na mozokot. Toa imalo za rezultat mnogu mladi luge da pocnat da se svrtuvaat kon idninata, zanemaruvajki ili zaboravajki gi starite tradicii, vklucuvajki ja vrskata so svoite roditeli, postarite luge i so predcite. Paralelno so toa, tie ja izgubile zainteresiranosta za skolo, rabota i intelektualna kariera, kako i za politickite i ekonomskite priliki vo opstetsvoto. Namesto toa, tie se svrtile kon muzikata, umetnosta, duhovnite ucenja od Istokot i kon drugi nevoobicaeni interesiranja.
    Vo mnogu slucai, postojanoto vnesuvanje na extremna expanzivna hrana i drogi dovelo do mnogu neuramnotezena sostojba i oblik na izrazuvanje. Preogajki vo druga krajnost vo odnos na stilot na tehnoloskata civilizacija, vegetarijancite, onie koi prvenstveno se hranat so ovosje, sokovi i sirova ‘ziva’ hrana, kako i clenovite na psihodelicnata kontrakultura, se izlezuvaat na rizik da zabolat od niza bolesti. Megu ovie spagaat mentalnite zaboluvanja, herpesot, multipla sklerozata, leukemijata i rakot na mozokot. Istotaka toa vlijae i na pojavata na menuvanje na polot, zgolemuvanje na gey i bisex populacijata.

    Tumorite koi gi pogaat nadvoresnite regioni na mozokot ili nervnite kelii na periferniot expanziven nerven system predizvikani se prvenstveno od produkti, pijaloci,seker, bonboni, cokoladi, lekovi i drogi od extremno expanzivnata kategorija. Tie oblici na disfunkcija na mozokot ili poremetuvanja vo nervniot system obicno gi naogame kaj decata adolescenti koi porasnale so zasekereni zitarki za dorucek, med, cokoladi i drugi zasladuvaci, aspartam, sok od pomorandzi, gazirani pijaloci, sladoled, maslosani i masni produkti, razni hemiski dodatoci, pokraj toa sto redovno koristat mleko, buter i drugi mlecni proizvodi.
    Tumorite vo vnatresniot region na mozokot ili kicmenata mozdina, prvenstveno nastanuvaat pri redovno i prekumerno vnesuvanje na hrana od zivotinsko poteklo, kako sto se – mesoto, zivinskoto meso, jajcata, sirenjeto i rafiniranata sol, i zatoa najcesto gi pogadjaat postarite lica. Zemeno vo Celina, mozokot i centralniot nerven system se krajno kompktni po struktura i zatoa predstavuvaat magnet koj gi privlekuva drogite, lekovite, sintetickite vitamini i krajnite expanzivni proizvodi kako sekerot I alkoholot I mineralnite dodatoci vo ishranata. So eliminiranje na ovie produkti I supstancii I so vnesuvanje na integralni zitarki I zelncuk, so makrobiotickiot nacin na ishrana – MOZOKOT I NERVNIOT SISTEM MOZE DA GI ZACUVAAT SVOITE NORMALNI FUNKCII.

    Makrobiotikata gi leci site vidovi tumori i rak na mozokot.
    ________________________________
    Rak Na Mozokot (vnatresniot region)
    ____________________________________
    PRIMARNI RIZICNI FAKTORI – meso, mlecni proizvodi, zivina, jajca, riba vo maslo
    DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – seker, maslo, ovosje, sokovi, zacini, stimulansi, drogi, lekovi, pesticide
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, zelencuk, algi
    _______________________________________
    Rak Na Mozokot (nadvoresniot region)
    _______________________________________
    PRIMARNI RIZICNI FAKTORI – maslo, mast, seker, mlecni proizvodi, zacini, bezalkoholni pijaloci, hemijski supstancii, lekovi, drogi
    DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – hrana od zivotinsko poteklo, vinil-hlorid I druga plastika, sinteticka obleka
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, zelencuk, algi

    Od kniga “ The Cancer Prevention Diet”, By Michio Kushi
  14. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    Makrobiotikata i Rakot
    RAK NA GORNITE ORGANI ZA VARENJE - Glavni Pricini

    Vo rakot na gorniot del na sistemot za varenje spagat ustata, grloto i jednjakot. Rakot vo predelot na glavata i vratot obicno ne metastizira, tuku se siri po pat na lokalna invazija. Okolu 90% od ovie tumori se klasificiraat kako karcinomi na krlustitni kelii. Tie sporo rastat i pokazuvaat tendencija posle poveke godini na klasicno medicinsko lecenje povtorno da se pojavat. Rakot na jednjakot cesto se siri na crniot drob, belite drobovi ili na belodrobnata maramica.
    Vo modernata medicina siroko se primenuva hirurgijata i zracenjeto za lecenje na ovie oblici na rak. Kaj rakot na jednakot, delumnoto otstranuvanje na jednjakot se nadoknaduva so zemanje na eden del od debeloto crevo i so negovo povrzuvanje so preostanatiot del na jednjakot i zeludnikot. Ovaa procedura se narekuva ezofagogastricna anastomoza. Ako se otstrani celiot jednjak, togas obicno se otklonuvaat i slezinata i krajot na pankreasot. i vo ovoj slucaj se dodava del od crevniot zid ili cevce od plastika za da se povrzat ovie odvoeni kraevi so varivniot trakt.
    Vo slucaite na tumori na glavta i vratot, obicno se primenuva hirurgija za da se otkloni tumorot i del od zdravoto tkivo koe go okruzuva. Dokolku so toa se izoblici pacientovoto lice, posle taa operacija se pribegnuva kon plasticna hirurgija. Kaj rakot na grloto, pacientot posle hirurskiot zafat cesto go gubi glasot. Zavisno od tipot i goleminata na tumorot, nekogas se primenuva terapija so zracenje kako osnoven oblik na lecenje. Paralelno so zracenjeto, se primenuva i hemoterapija, dokolku tumorot ponaprednal ili se prosiril na koskenoto tkivo. Stapkata na 5 godisno prezivuvanje kaj rakot na jednakot e 3%;kaj usnite – 84%; kaj grklanot – 63% i kaj zdreloto – 21%.

    Gorniot system za varenje se protega od ustata do zeludnikot, a se sostoi od usta, zdrelo, grklan i jednjak. Hranata vleguva vo teloto niz ustata i se dvizi spiralno gore-dole vo procesot na zvakanje. Za vreme na varenjeto se smenuvaat vo razni fazi alkalnite i kiselite lacenja dolz sistemot za varenje. Od ustata, kade sto se lacat alkalnite supstancii, hranata odi vo zeludnikot, kade se lacat kiselini. Ottamu se dvizi vo 12palacnoto crevo, kade sto se aktiviraat alkalnite enzimi od tenkoto crevo ipankreasot. Najposle, vlaknencata od tenkoto crevo so svoite kiseli supstancii gi apsorbiraat preostanatite hranlivi materii.
    Procesot na varenjeto pocnuva vo ustata so lacenje na plunkata, bistra vodenasta tecnost, koja ima vrednost PH od 7,2, sto ja cini neznacitelno solena ili alkalna. Glavnata funkcija na plunkata e postepeno da pocne da gi razlozuva jaglenite hidrati, pred dac bidata apsorbirani ponatamu vo zeludnikot i potpolno svareni vo tenkot crevo. Toj preces zapocnuva so enzimite na ptijalin; toj se naoga vo plunkata, koja go ispusta za vremeto na zvakanje.
    Zdreloto e cevka oblozena so sluzokoza, vo pozadina na ustata, nosnata suplina i grklanot. Negovite muskuli ja guraat hranata vo jednjakot, plosnat kanal dolg 25 do 30 cm, koj se protega od dolniot del na vratot, niz gradite, do zeludnikot.

    Tumorite na gorniot del na sistemot za varenje, osven jazikot, predstavuvaat expanzivni oblici na rak. Tie se prvenstveno predizvikani so redovno, dolgotrajno vnesuvanje na extremni expanzivni supstancii, kako sto se - mlekoto i mlecnite proizvodi, maslosani i masni proizvodi, seker i drugi zasladuvaci, tropsko ovosje i zelencuk, kafe i crn caj, zacini, stimulansi, vitaminski piluli i proteinski dodatoci, alcohol, drogi i lekovi. Na Dalecniot Istok glaven factor koj doprinesuva na rakot na ustata, grlotot i jednjakot e ishranata koja e nasocena kon rafiniraniot bel oriz, rafiniranoto maslo, koristenje na hemiski zacini i vestacki vkusovi, kako i rasprostranetata praksa na zvakanjeto na betelovite lisja.

    Varenjeto na hranata pocnuva vo ustata, i osnovna funkcija na plunkata e da gi alkalizira hranlivite materii koi vleguvaat vo ustata. Obrokot koj se sostoi prevenstveno od integralni zitarki i drugi uramnotezeni produkti pocnuva da se razlozuva vo ustata koga enzimot vo plunkata poleka go metabolizira skrobot vo maltoza, koj e disaharid. Dobroto zvakanje e osnoven uslov za ovoj process, i toa e neophodno za vospostavuvanje na ramnotezata so kiselosta na krajno expanzivnite proizvodi, pijaloci i lekovi. Ako zvakanjeto e minimalno i plitko, nema da bide izlaceno dovolno pluvacka za da se neutralizira prekumerniot obim ili jakiot kvalitet na expanzivnite materii. Posledica na toa ke bide, ovie expanzivni proizvodi prerano da bidat apsorbirani vo sistemot na krvotokot vo ustata, grloto, jednjakot i zeludnikot. Toa ke dovede do slabeenje na krvta I drugi tecnosti vo teloto, sto na kraj ke ima za posledica – bolest, gubitok na vitalnosta i degeneracija na organizmot.
    Progresivniot razvoj na zaboluvanjata na gorniot del od sistemot za varenje kako i vo drugite telesni sistemi ima vid na lokalizirani vospalenija, cirevi, cisti i, najposle, tumori. Na rakot na ustata cesto mu prethodi leukoplakija, bolest za koja e karakteristicno razvivanje na debeli beli damki od vnatresnata strana na orazite, desnite ili jazikot. Rakot na jednjakot obicno e propraten so teskotii pri goltanje.
    Rakot na jazikot e predizvikan so prekumerno, redovno vnesuvanje na extremni expanzivni supstancii ( seker, mleko,ovosje itn ), koe proprateno so vnesuvnje na krajno kontraktivni produkti (meso i slicno ). Rakot na jazikot moze da se pojavi kako posledica na dolgogodisno, redovno vnesuvanje na sardine i na krem-sirenje, dimena bela riba kuvana so zacini, prekumerno vnesuvanje na sol i masna i maslosana hrana ili od drugi extremni kombinacii.
    Rakot na grloto predizvikan e so redovno vnesuvanje na extremni expanzivni i kontraktivni proizvodi i pijaloci, vklucuvajki ja redovnata, prekumerna konzumacija na masni i maslosani proizvodi i jadenjea, mlecni proizvodi, proizvodi od brasno, seker i zasladuvaci.
    __________________________
    Rak Na Jednjakot
    ___________________________
    PRIMARNI RIZICNI FAKTORI - maslo, mast, seker, mlecni proizvodi, zacini, hemijski supstancii, bezalkoholni pijaloci
    DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – hrana od zivotinsko poteklo, osobeno konzervirano meso, slanina, sunka, alcohol, cigari, zracenje
    ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, socivo I mahunarki, zelen I zolt zelencuk, algi

    Od kniga “ The Cancer Prevention Diet”, By Michio Kushi

    _______________________________________________



    Шокантно откритие,2009
    „Морфиумот го потикнува ширењето на ракот?“


    Резултатите од лабораторските испитувања покажаа дека морфиумот го поттикнува ширењето на ракот го, лек кој лекарите редовно им го припишуваат на пациентите, за да им се намали болката.

    Американските научници наведоа дека овој опиум го унапредува растот на новите крвни садови, што на туморите им дава кислород и хранливи состојки.

    Научниците исто така соопштија и дека пронашле лек со кој ќе се ублажи ваквиот ефект.

    Според лекарот Патрик Синглтон, морфиумот не амо што ги зајакнува крвните садови, туку му олеснува на ракот да премине во друго ткиво и така понатаму да се шири.

    Но, тој нагласи дека оваа појава може да се надмине, ако се земе лекот метилналтрексон, кој е откриен во осумдесетите години на минатиот век, и ја спречува појавата на консипација ( затвор ) кој го предизвикува морфиумот, но дури неодамна е одобрен во САД.

    Сите укази покаѓаа дека метилналтрексонот делува, и при тоа не му смета на опојното дејство во ублажување на болката.
  15. Storm5

    Storm5

    Член од:
    27 ноември 2009
    Мислења:
    59
    Допаѓања:
    3
    KAKO NASTANUVAAT KANCEROZNITE KELII, BOLESTITE I RAKOT
    KOJA E LOSA ISHRANA I STO PREDIZVIKUVA TAA
    _________________________________________________

    Produkti koi covekot gi koristi vo ishrana so losa ekstremna energija koja sozdava bolesti i rak

    Ova e specijalno za doktori skeptici tragaci po lek za rak ili sprecuvanje na bolesti i rak
    Pogolem del od tekstot e prezemen od knigi na Michio Kushi so dodavanja na nekoi mesta. Videte original vo " PRIRODNO LECENJE MAKROBIOTIKOM", Michio Kushi

    DVA TIPA NA EXTREMNI KATEGORII NA PRODUKTI VO ISHRANA KOI SOZDAVAAT BOLESTI - OD OBICEN GRIP DO RAZNI VIDOVI RAK

    Postojat dva tipa na nezdrava hrana ili grupa na produkti koja sodrzi ekstremni energii so koja se ubiva covekot dodeka se hrani so niv redovno so godini.

    I GRUPA NA EXTREMNA LOSA KANCEROZNA HRANA
    _______________________________________________
    MESO...govedsko, svinsko, ovco i dr.
    Zivina...pilesko, curecko i dr.
    Ribi i Vodni zivotni...bezrbetnici, skolki, oktopodi, ajkuli i druga zivotinska morska hrana
    Meso od...kucinja, zmii, polzavi, zabi, konji...( ovie zivotni gi jadat vo kina,italija, amerika...vo kina jadat se: vo italija jadat zhabi a vo amerika konji, a zmii mozete da sretnete vo prodavnici. Lugeto jadat polzavi i noevi i konji, skakulci i smokovi itn )
    JAJCA...site vidovi jajca ( jajce e embrion na kokoskata )
    MESO - SITE VIDOVI MESO, PORADI EKSTREMNA ENERGIJA I STRAVOT I TAGATA NA ZIVOTNITE KOI JA ISPUSTILE PRI UBIVANJE I ANDRENALINOT E NEZDRAVA HRANA !
    RAFINIRANA SOL...Go unistuva mozokot na toplo vreme koga se stava vo jadenja i sobira voda vo kletki. Solta cesto se koristi kako zastitno sredstvo za da se spreci trulenjeto na mesoto i na drugite proizvodi od zivotinsko poteklo. Proizvodite kako sto se; sunkata, slaninata, virslite i slicno, cesto se odrzuvaat so dodavanje na sol posle kuvanje, a koga solta ne se koristi trulenjeto se sprecuva so dodavanje na hemikalii. Toa proizveduva neramnoteza vo organizmot. Ako gi jademe ovie proizvodi redovno verojatno nasiot vnes na sol ke bide premnogu golem I ottamu problem so visok pritisok i mozni INFARKTI na MOZOK i SRCE.
    SIRENJA od zivotinsko poteklo...site vidovi na soleni sirenja.

    II GRUPA NA EXTREMNO LOSA KANCEROZNA HRANA I KANCEROZNI HEMIKALII VO PRODUKTITE
    _________________________________________________
    HEMIKALII - aditivi, emulgatori od hemijsko i zivotinsko poteklo, sprejovi, gnoivo, drogi - narkoticni sredstva - Farmacevtski lekovi itn...Vo kokakola vo pocetokot se stavalo malku kokain; vo 1898 Bayer vo nekoj lek za kaslica se stavale heroin; nekoi lekari preporacuvaat marihuana nekade vo svetov. George Washington i Thomas Jefferson odgleduvale marihuana na svoi plantazi a marihuanat e driga kolku sto e i vinoto alkohol.
    RAFINIRAN SEKER...doveduva do slabenje na koski, zeludnik i nervni rastrojstva.
    COKOLADA...koi sodrzat rafiniran seker; vo nekoi se stava duri i zasirena krv od zivotni, zivotinski emulgatori itn
    MED, maple sirup - javorov sok i drugi ednostavni sekeri
    SAHARIN i drugi vestacki zasladuvaci
    GAZIRANI BEZALKOHOLNI i drugi vestacki pijaloci
    TROPSKO I POLUTROPSKO OVOSJE kako pomorandzi, kalinki, banani, ananas, urmi, mango, papaja
    ZELENCUK OD TROPSKO I POLUTROPSKO POTEKLO ,vklucuvajki go kompirot, modriot patlidzan, avokadoto itn.
    Znaete li deka domatot e ovosje a lubenicata zelencuk ?
    PROIZVODI KOI PROIZVEDUVAAT KISELOST kako sto se asparagusot, spanacot, tikvicite,, zelenata piperka itn. Ovie produkti doprinesuvaat da se dobie reuma...
    INDUSTRISKI VESTACKI OCET e steten
    MLEKO I PROIZVODI OD MLEKO OD ZIVOTNI...koi se industriski preraboteni i so dodatni hemikalii. Ovde spagaat proizvodi kako mlekoto, maslacot,sirenja - kravjo sirenje i drugo.Maja za sirenje se dobiva od zivotinsko poteklo, pavlaki i zdenki, jogurt i Mastenica, kiselo mleko i sladoled i slicno.
    PROIZVODI OD PROCISTENO BELO BRASNO...bel leb i site beli peciva kako burek, pita, pizza itn. Kvasecot vo lebot ja razreduva krvta.
    AROMATICNI ZACINI I DODATOCI kako kecap, senf, piper, biber, kari i drugo
    ALKOHOL
    KOMERCIJALEN INDUSTRISKI CAJ I KAFE...caevi I kafe vo kesicki
    AROMATICNI CAEVI so stimuliracki efekt caevi kako indiski, od nane, kamilica,recisi site.

    DRUGA STETNA HRANA
    ______________________
    Genetski tretiranata hrana, GMO hrana
    Vitamini, minerali vo forma na tableti se stetni
    Smrznata hrana od frizideri e stetna
    Przena hrana na nemakrobioticki nacin e stetna

    Toa se dvete OPASNI PO ZDRAVJE I ZIVOT grupi na produkti koi predizvikuvaat sekakvi bolesti na biolosko i mentalno nivo I taa hrana e NAJGOLEMIOT NEPRIJATEL NA COVESTVOTO I NA SEKOJA CIVILIZACIJA VOOPSTO ZASTO DOVEDUVA DO BOLESTI I BIOLOSKI POTOP NA LICNO, SEMEJNO, OPSTESTVENO I PLANETARNO NIVO.

    Hrana koja ja jadat ogromen broj na luge ja sodrzi hranata od dvete grupi ili kategorii. Ako jademe hrana od ednata grupa AVTOMATSKI ne privlekuva hranata ili produktite od drugata grupa. Sekoj vospostavuva rannoteza, gi balansira ovie dve ekstremni energii so ovaa ekstremna hrana, a najcesto ramnotezata se obiduva da se postigne intuitivno, nesvesno, NO, EKSTREMNATA HRANA OD DVATA TIPA E MNOGU TESKO DA SE URAMNOTEZI ILI E TOA NEVOZMOZNO. Ako jadete 10,20, ili 30 godini od hranata od tie dve kategorii, vasata sostojba na organizmot ke stane ekstremna pod vlijanie na prvata ili vtorata grupa na produkti ili po vlijanie i na ednota i drugota gripa. Vaseto telo ke bide podlozno na bolesti od sekakov vid - od najobicen grip do nekoj tezok oblik na rak i toa e ISTIOT VID NA EXTREMNI PRODUKTI koj gi predizvikuva tie sostojbi.

    Ishranata od ovoj vid doveduva do mnogu haoticna sostojba na hronicna neuramnotezenost, neizbalansiranost na funkciite vo organizmot i vnatresnite organi i telesnite sistemi itn.

    Hranata ili produktite od dvete kategorii predizvikuva sostojba na kiselost na krvotokot - ACIDOZA NA KRVTA.


    KAKO NASTANUVAAT KANCEROZNITE KELII, BOLESTITE I RAKOT
    KOJA E LOSA ISHRANA I STO PREDIZVIKUVA TAA - 2 DEL

    Sprotivno od ova, makrobiotickata vegan ishrana predizvikuva poumerena, pouramnotezena - nekoja predizvikuva blaga sostojba na kiselost, nekoja blaga sostojba na alkalnost.
    VO CELINA, PRAVILNIOT NACIN NA ISHRANA JA ODRZUVA BLAGO ALKALNATA SOSTOJBA NA KRVOTOKOT STO SPRECUVA POJAVA NA BOLESTI.

    BOLESTITE se samo neramnoteza predizvikani od dvata tipa na ekstremni produkti koi se konzumirale redovno. BOLESTI SE SAMO POSLEDICA NA LOSA HRANA voglavno i od stetni naviki.
    ZDRAVJETO e balans, a toa se postiga so jadenje makrobioticki produkti, odbrani i zgotveni po standardni principi na makrobiotikata.

    Tie sto imaat rak na dojka, dijabetes i drugi kardiovaskularni bolesti kako i mentalnite poremetuvanja i sexualnite problemi, PRICINITE neka gi baraat vo losiot nacin na ishrana so ove dva tipa na produkti vo ishrana. RESENIETO za istite zaboluvanja e makrobiotickiot nacin na ishrana.

    Od kvalitetot na krvta pocnuva zdravjeto i bolesta a taa se odrzuva zdrava i cista samo samo so makrobioticka visokokvalitetna rastitelna hrana.

    Produktite od 2te kategorii na produkti sozdavaat DEGENERATIVEN, odnosno, KANCEROZEN TIP NA KELII ! ! !
    Da vidime na koj nacin.

    DOBROTO ZDRAVJE NA LUGETO GI STITI ZIVOTNITE I PORADI PRONAOGANJE LEK ZA RAK
    ZIVOTNITE SE MALTRETIRAAT VO LABORATORII OD LUDITE NAUCNICI. OTTAMU PROIZLEZE VIRUSOT NA 'SIDA' i MNOGU DRUGI VIRUSI.

    KAKO HRANATA OD DVETE EXTREMNI GRUPI NA PREHRAMBENI PROFUKTI, SO SPROTIVNI EXTREMNI ENERGII, GO VLOSUVAAT ZDRAVJETO NA LUGETO ?

    KAKO NASTANUVA RAKOT ?
    ____________________________
    Ako pretezno se jade hrana od dvata ekstrema vo podolg vremenski period se remeti ramnotezata na fizioloskata sosotojba. Bidejki organizmot vo sekoe vreme, sekogas prirodno tezi da vospostavi sklad so svojata okolina, normalno e vishokot na otpadni toksicni materii da se isfrlat ili da se natalozat, dokolku organizmot ne e vo sostojba da go otkloni toj visok.Toj visok na toksicni otpadni materii e proizvot na los nacin na ishrana od dvete grupi na produkti.

    Eve gi razvojnite fazi na toj process, osobeno nivnata vrska so moznosta ZA POJAVA NA RAK.

    NORMALNA ELIMINACIJA NA TOKSICNITE MATERII

    Patistata na normalnata eliminacija se - mokrenjeto, praznenjeto na crevata, disenjeto, izdisuvanjeto CO2 i potenjeto - so sto prekumernata slozena masa se razlozuva na poprosti sostojki i, konecno, na jaglen dioksid I voda, koi potoa se isfrlaat.
    Isfrluvanjeto se vrsi I preku fizicki, umni i emotivni aktivnosti.
    Umnoto praznenje se odviva vo forma na talasni fibracii, dodeka emociite, kako gnevot, ukazuvaat na eliminacija na golemo kolicestvo na visokot toksicni , nepreraboteni otpadni materii.
    Zenite imaat nekolku dopolnitelni moznosti na prirodno praznenje. Toa se menstruacijata,raganjeto I doenjeto .
    Zenite se vo znacitelna prednost vo odnos na mazite vo smisol na poefikasno izlacuvanje na visokot toksicni materii i, spored toa, vo odrzuvanjeto na neutralnata sostojba ili ramnoteza na organizmot.
    Za da go nadoknadat ova mazite obicno izleguvaat nadvor od domot, vo drustvo , i se praznat preku dopolnitelni fizicki, umni i drustveni aktivnosti . ( vo ekstremna varijanta tie ke si igraat vojna )
    Site ovie procesi se odvivaat neprekinato, vo tekot na celiot zivot .
    Ako vneseme umereno kolicestvo visok, hrana I tecnosti, procesot na eliminacija na otpadnite materii se odviva polesno. No, ako ovaa kolicina na visok na toksini e pregolema, isfrluvanjeto ne moze da se izvrsi preku prirodnite procesi i togas doaga do RAZLICNI ANOMALII VO ORGANIZMOT.

    NENORMALNO ISFRLANJE NA VISOKOT OTPADNI TOKSICNI MATERII

    Ova se slucuva odvreme na vreme vo vid na nenormalni simptomi kako sto se: groznica, kaslica, dijarea (proliv), cesto mokrenje nenormalno potenje i nenormalni dvizenja kako , na pr., tresenje, tremor na nozete Itn. Do ovoj vid na isfrluvanje moze da dojde I po pat na neobicni misli I emocii .
    Se se toa razlicni vidovi na bolesti na prilagoduvanje I nivnata zacestenost zavisi od kolicestvoto na nepotrebno vneseniot visok na hrana I tecnosti ( odnosno visokot na neizlaceni toksicni, otpadni materii ).
    Vo mnogu slucai postojanata neumerenost vo jadenjeto I pienjeto gi nadminuva duri i moznosta na ovie kanali na izlacuvanje .
    Ova cesto doveduva do eliminacija na visokot preku kozata , I togas se POJAVUVAAT KOZNITE BOLESTI .

    RAZVOJ NA KOZHNI BOLESTI
    Opsti poremetuvanja na kozhata

    Najcestata pricina za poremetuvanjeto na kozata e – hranata od zivotinsko potekllo ; mesoto, jajcata, mlecnite proizvodi, ribata,itn…a potoa I sekerot, ovosjeto, masloto I drugi ekstremni proizvodi stetni za zdravjeto.

    RAK NA KOZHATA

    Rakot na kozata e potezok oblik na kozni bolesti. Pricinata za rakot na kozata e ekstremnata hrana od dvata tipa . ( vidi podetalno za kako nastanuva, se sprecuva i leci rakot na kozhata vo " Ishranom protiv raka " - ' The Cancer Prevention Diet ', by Michio Kushi )

    Ako ponatamu preteruvame redovno so stetnata hrana i tecnosite, teloto ce go nasobira visokot na nepotrebni neizlaceni toksicni materii.

Сподели преку: